Robinzonski triatlonski kamp Rakitna in pozdrav poletju
Nor in nepozaben vstop v počitnice
Letos nas je bilo na Rakitni kar 30, kar je največ do sedaj. S pripravami tabora smo pričeli že v nedeljo, saj smo potrebovali kar nekaj strehe nad glavo, za napovedan dež konec tedna. V ponedeljek zjutraj pa smo se vsi zbrali v taboru, sledilo je postavljanje šotorov, ognjišča, nabiranje lesa za večerni ogenj in zelo pomembna priprava nabodal. Potrebno je bilo tudi napihniti naša plovila za prosti čas na jezeru. Ko je bilo vse to opravljeno je sledil kratek trening za "tavelike triatlonce" in kopanje ter uživanje na jezeru. Ob prihodu nazaj v tabor, nas je že čakalo slasten ričet, ki nam ga je pripravil naš kuhar Tone. Po dobrem okrepčilu in kratki pavzi je sledil prvi kolesarski trening po razgibanem terenu. Brez padcev ni šlo, a vse se je končalo dobro. Popoldne se je že prevešalo v večer in potrebno je bilo nabrati še nekaj kosov lesa in zakuriti ogenj. Pečene hrenovke in bučke na nabodalih, pečen krompir na žerjavici za sadico pa pečene hruške in penice to je bila več kot odlična večerja. Tako smo zaključili prvi dan.
Jutranje bujenje je bilo okrog sedme, čeprav so nekateri vstali že prej. Sprehod ali tek okrog jezera in raztezanje nam je pognalo kri skozi žile in vsi smo bili dobro zbujeni. Pojedli smo zajtrk in se pripravili na tradicionalen izlet s kolesi na Krim. Prav vsem je uspelo prikolesariti do vrha. Slikanje je bilo obvezno. Tam smo si tudi privoščili sendvič in energijsko ploščico in se nato spustili nazaj proti Rakitni. Tokrat nam je Tone za kosilo pripravil krompirjev golaž. Popoldne smo izkoristili toplo vreme za plavalni trening in nato kopanje. Ponovno je bil večer prehitro tu. Ta dan smo si za večerjo poleg hrenovk, bučk in krompirja privoščili tudi sir za žar.
Sredin jutranji tek za dobro počutje je bil super za aktiviranje možganov, saj smo imeli v planu kar naporen izlet na tolmune Iške. Cesta do tja je zelo razgibana, za nami pa sta tudi že bila dva naporna dneva. Po klancu gor in dol, pa spet gor in dol in dolg spust do Iške, ampak do tolmunov je še hoja in to čez vodo. Smo se kar potrudili, da smo prišli do tolmunov. Tam pa je ledena voda in super tolmun za skakanje v vodo, kar nekaj pogumnih triatloncev imamo, ki so si upali skočiti z vrha. Za malico smo pojedli dve ogromni lubenici, pa kar veliko kruha , salame, sira, paštete in zelenjave. S tem smo se okrepčali za težek vzpon nazaj proti Rakitni, k sreči je bilo tudi nekaj spusta. Res utrujeni smo se vrnili v tabor pozno popoldne in imeli zelo pozno kosilo, makarone z bolonjsko omako. Tisti z malo več energije, so izkoristili še za kopanje. Ponovno je sledil taborni ogenj in pečenje vsega, kar se je v taboru lahko našlo.
Dnevi so tako hitro minili in že smo bili pri četrtku. Ponovno smo se prebudili z jutranjo telovadbo, za zajtrk pa smo si privoščili mlečni pirin zdrob. Danes je bil prav poseben dan, saj je bil dan za tekmo. Naši najstarejši udeleženci so sicer tekmo izpustili in se raje podali na kolesarsko popotovanje in naredili več kot 80 km. Odpravili so se na kolesarjenje proti Cerknici, Vrhniki, Borovnici, Podpeči in nazaj na Rakitno. Prav super kolesarski krog. Najmlajši so se pognali na triatlonsko tekmo in sicer najprej posamično in nato še štafetno. Po tekmi so si vsi zaslužili Cake popse, ki jih je pripravila Enjina in Tianova mami. Tudi najstarejši so jih dočakali po končanem kolesarjenju. Po tekmi smo hitro bežali v tabor, da smo se skrili pod streh pred dežjem, najstarejši pa so prišli v tabor nekoliko mokri. Po dobrem pasulju smo se odpravili na pohod na razgledno točko nad Rakitno. Dež je lepo ponehal in imeli smo lep razgled. Pri sestopu pa se je ulilo kot iz škafa. Malo smo vedrili pod drevesi, pa ni in ni hotelo ponehati. Nato nam je domačin prinesel 5 dežnikov, da so se lahko tisti brez palerin skrili pred dežjem in nadaljevali smo pot proti težko pričakovanim dovoljenjem za nakup sladoleda v trgovini. Po sladkanju na šolskem igrišču smo se odpravili nazaj v tabor. Dež je lepo ponehal, tako da smo lahko še zadnjič zakurili ogenj in si privoščili različne pečene dobrote.
Že ponoči se je vremenska napoved za zadnji dan uresničila. Deževalo je. Malo dlje smo se skrivali po šotorih v upanju da dež malo poneha, pa ni nič pomagalo. Tako je deževalo, da smo izpustili jutranjo telovadbo in začeli kar z zajtrkom. Nato je sledilo pospravljanje in pakiranje, medtem pa smo trenerji pripravljali težko pričakovan lov na zaklad. Vsi premočeni so se podali na lov, malo s kolesom, malo so tekli in malo plavali, pa pojedli nekaj čebule in hrušk, da so sploh imeli dovoljenje za štart. Vsi so uspešno našli zaklad in se pred odhodom domov najedli še mineštre.
Tabor je minil kot bi mignil in prav vsi smo uživali.
Posebna zahvala gre Ekološki kmetiji Pr' Laškarju in Ekološki kmetiji Pri Šuštarju, ki sta nas pridno zalagali z domačo hrano in nam jo dostavljali. Tone in Tomo sta nam skuhala odlična kosila, Katja pa nas je razveselila s cake popsi.
Zanimiva dejstva letošnjega tabora:
- pojedli smo 23 hlebcev hruha
- za kosilo smo imeli 4 kg makaronov in 5 litrov bolonjske omake
- pojedli smo približno 20 kg hrušk
- porabili smo manj kot en paket wc papirja
|
