Poletni triatlonski kamp sredi Ljubljane v avgustu
Najštevilčnejši triatlonski kamp za otroke v Ljubljani
Medtem, ko se mnogi že poglabljajo v sezname učbenikov in nestrpno pričakujejo začetek šolskega, smo triatlonci raje preživeli zadnje počitniške dni v odlični družbi na TriKLi kampu.
Že v ponedeljek zjutraj so nas pozdravili iskreni nasmehi naših najmlajših, ki so na obrazih vztrajali prav vsako jutro vse do petka. Kako naj človek ne bo dobre volje, ko pa ve, da je pred njim teden poln zabave, iger in ostalih dogodivščin.
Ko smo se vsi zbrali in spoznali (med nami je bilo namreč nekaj novih obrazov), smo pregledali svoja kolesa (varnost je vedno na prvem mestu) in opremo ter se odpravili v neznano. No, to »neznano« niti ni bilo tako neznano – starejši in izkušenejši so prevozili Rožnik »po dolgem in počez«, malo mlajši pa so izrazili svojo kreativnost s sestavljanjem kolesarskega poligona v Tivoliju, katerega so lahko kasneje tudi preizkusili.
Ste se kdaj pohecali, da ste bili prvi od zadaj? No, če vam gre to res tako dobro, bi se morali preizkusiti v polžji tekmi, kjer največ časti in slave požanje najpočasnejši tekmovalec. To pa res ne more biti tako težko … Se vam zdi? Poskusite!
Kolesarske čelade smo hitro zamenjali za plavalne kape in se ohladili v bazenu. No, najprej seveda trening, za nagrado pa adrenalinska vožnja po toboganu. Po kosilu je vsak dobil svojo triatlonsko knjižico izzivov in zbiranje štampiljk se je uradno začelo.
Naslednjih nekaj dni je minilo kot bi trenil. Čas hitro teče, če se zabavaš. Pomerili smo se v štafetnih igrah, spoznavali naravo okoli nas, iskali zaklad in se odpravili na izlet do Podpeškega jezera. Kolesarji so »avtobusarje« zasledovali vse do Prul, nato pa se je razlika le povečala v prid slednjih, tako smo imeli še čas povzpeti se na Sveto Ano. Sonce je že pripekalo in voda je bila kot nalašč za akvatlon, ki je pritegnil pozornost marsikaterega mimoidočega.
Katja nas je presenetila s slastnimi cake popsi, ki so izgledali tako dobro, da se marsikdo ni mogel odločiti, ali bi jih pojedel ali le gledal. Na koncu smo se le znašli - jih poslikali in nato hitro pojedli. Ko smo ravno pri hrani… Nekateri fantje so »odkrili« nov okus oreo piškotov – mentol. Ugotovitve – niti ni tako slabo, saj poješ piškot in imaš na koncu še svež dah. Seveda je bila vse skupaj skrbno načrtovana potegavščina navihane trojice …
Zadnji dan je bil tu kot bi mignil in z njim tudi zaključna triatlonska preizkušnja. Ob tej priložnosti moram pohvaliti prav vse, ki so pokazali borbenost in vztrajnost ter opravili s triatlonom in ostalimi izzivi iz knjižice ter si zaslužili nagrado. Le tako naprej!
