Šola triatlona in zimske počitnice
Končno smo skočili v vodo in postali triatlonci
Pa smo ga le dočakali – »novoletni« skok v vodo (in ne s tem ne mislim na množično prireditev, ki se že nekaj let odvija na slovenski obali, temveč tisto pravo srečanje z vodo (dež, sneg ali voda izpod tuša žal ne spadajo v to kategorijo) – skokom v bazen. Prav ste uganili, govorim o naših TriKLijih in SuperTriKLijih, ki so po dolgem sušnem obdobju končno lahko zaplavali na vsem znanem kopališču Kodeljevo.
Moram priznati, da sem bila pred prvim plavalnim treningom kar nekoliko zaskrbljena – ali bodo otroci sploh še znali plavali ali pa bodo morda kot kamen potonili na dno?! Zato smo trenerji v polni bojni opremi (beri: reševalni pripomočki) budno spremljali prvi stik vadečih z vodo. Šalo na stran – naši najmlajši in malo manj mlajši triatlonci nas seveda niso razočarali, vsi po vrsti so po uvodnem potopu nasmejani pokukali izpod vodne gladine.
Če kdo še ne ve, govorim o preteklem tednu, ki smo ga v sklopu priprav med (pravzaprav niti ne tako zimskimi) počitnicami preživeli skupaj. In veste kaj, kljub temu, da so bili online treningi svojevrsten izziv in po drugi strani prava blaginja za trenerski glas in sluh (včasih bi funkcija »mute« prišla prav tudi v živo J), ne bom imela nič proti, če bom izraz »zum« v prihodnje asociirala le z oglašanjem čebel med poletnim počitkom na kakšnem prostranem polju.
Vas zanima, kaj vse smo počeli na pripravah? Poleg že omenjenega plavanja smo urili kolesarske veščine na poligonu, tekmovali v izjemno priljubljeni polžji tekmi, tekli in se igrali, obiskali Šmarno goro (brez zvonjenja seveda ni šlo – upam, da se vam želje uresničijo), si privoščili legendarne miške … Za konec pa smo se pomerili v krajšem akvatlonu, kjer so zopet vsi udeleženci pokazali izjemno borbenost in pravi športni duh.
piše: Nuša
