Evolve or die! je slogan, ki se nam je med karanteno vtisnil v spomin med poslušanjem enega izmed podcastov Purple Patch. Lahko bi rekli, da je v teh nenavadnih časih postal naša klubska mantra, zato je letos veliko stvari in dogodkov drugačnih oziroma kot Mitja velikokrat reče – Na glavo!
V tem slogu je bila tudi letošnja ''otvoritev'' triatlonske sezone. Tekme se odpovedujejo kot po tekočem traku in ker je mladina ves čas pridno trenirala je postala že totalno nestrpna v pričakovanju prvega preizkusa forme in tako neumorno brskala po spletu in iskala tekme, ki bi se jih potencialno lahko udeležili in ker pravijo, da ''kdor išče, ta najde'', smo tudi mi (beri: Ul J) našli kar smo iskali – prvo triatlonsko tekmo v sezoni 2020, in to na Madžarskem.
Lengyeltóti, Madžarska - Mesta na Madžarskem so za nas Slovence tako preprosta za izgovorjavo, da še vedno ne vemo kako se je to dotično mesto pravilno izgovori. Pri zapisovanju priznam, sem, da se ne bi zmotila, ime prekopirala s spleta, čeprav ima to ime zgolj eno strešico in še ne izgleda tako zelo zapleteno, kot so lahko prenekatera ostala;)
V soboto, 25.7.2020, smo jo torej dočakali – prvo triatlonsko tekmo v sezoni 2020! Po dobrih 3h vožnje smo bili malo stran od Blatnega jezera, kjer je manjše jezero v kraju Lengyeltóti, ki je bilo prizorišče naše triatlonske dirke letos. Tekmovanja so se začela že v sredo, ko je potekalo njihovo DP v mešanih štafetah. Nadaljevalo se je v soboto s posamičnimi tekmovanji, kjer so tekmovali vsi od 8 leta dalje. Do 16. leta so starti potekali po starostnih kategorijah (2 letnika skupaj), ločeno po spolu, nato pa je sledil skupen štart posebej vseh moških in posebej žensk od kategorije mlajših mladincev/mladink dalje. Zaključek tekmovalnega vikenda je bil v nedeljo, 26.7.2020, ko so bile na sporedu še mešane štafete, kjer smo nastopili s super ekipco.
Niti mokro in hladno vreme, ki nas je spremljalo skozi celoten dan, ni moglo pokvariti navdušenja nad tem, da smo po dolgih 9 mesecih KONČNO SPET TEKMOVALI! Vsak je zagotovo dal od sebe svoj maksimum, čeprav je bilo zaradi mokrega in posledično zelo drsečega cestišča to kdaj izjemno težko in je bilo padcev kar nekaj, tudi naši so se nekajkrat ulegli na tla, a na srečo brez večjih posledic, in nenazadnje je štela borba do konca, prečkanje ciljne črte in pa ena nova in to mednarodna tekmovalna izkušnja v osebni triatlonski zakladnici, kar pa je zagotovo največ vredno!