Zell am See – Kaprun in IM70.3 … Roman in Marko v medsebojni bitki
1.9.2013
Marko Adamič in Roman Pezdir ... dva TKLjevca, ki sta dirjala na IRONMAN 70.3 ZELL AM SEE ... in za povrh med vsemi nastopajočimi bila medsebojno bitko
BRAVO! ... na Bledu bo pa sonce ... če vrjamete
... kaj je povedal Roman
Še moje občutki po prespani noči. IM kot prireditev je res na nivoju, vse klapa, tudi če si prvič se hitro znajdeš. Vse je na svojem mestu skrajno premišljeno in poteka zelo hitro, če se ne znajdeš vedno kdo priskoči in ti nudi pomoč.
Tekma je zgodba zase, sobota ni obetala slabega vremena vendar ja že na "brifingu" bilo rečeno da bo deževalo. Jutranji dež je dodobra ohladil ozračje, voda naj bi imela 18 stopinj, nisem se preveč obremenjeval saj sem si rekel da huje kot v Murecku pa ne bo. S plavanjem se nisem hotel preveč obremenjevati čeprav me je vseeno malo grizlo, ker še nikoli nisem odplaval take razdalje v enem kosu. Plavanje pričel zelo umirjeno kar hitro prišel v ritem in v tem vztrajal, zadnjo četrtino nikakor nisem našel optimalne smeri . Plavanje zaključil kar svež, o menjavah raje nebi, očitno zelo rad kampiram v T1 in T2. Kolo je zgodba zase,...
Kolo je zgodba zase, na začetku takoj naliv, prva četrtina kroga zelo tehnična z veliko zaviranja in pospeševanja najdaljša ravnina do 500 m, prvi vzpon mi je noge končno ogrel, spusti zaradi nepoznavanja trase čisto na pamet, 3x sem se zaradi prehitrega spusta komaj rešil, postajal sem vse bolj nemiren začelo mi je najedati motivacijo, poleg konstantnega dežja se je občasno pojavljal še bočni veter, drugi del kroga je bistveno bolj vozen, da sem se sprostil in končno lahko razvil pravo hitrost, zadnjih 5 km pa po ozkoih poted zopet "vamo - tamo". Drugi krog bistveno bolj pogumno in umirjeno kar se je poznalo na hitrosti.
Tek začel zelo umirjeno v kar dobrem ritmu, tek po ulicah ni nič kaj prijeten za noge saj ubija ritem je kar nekaj vzponov, zelo se menja podlaga asfalt, kocke, makadam, trava, blato. V drugem krogu sem ujel še Markota ki je bil še zelo pod vplivom smole na kolesu, dejansko sem mu rekel, da naj si ne pokvari dneva pa kakršen koli pač je - za vse sotrpine je enak. Skupaj sva tekla do 16 km, ko se mi je nenadoma pojavila pojavila slabost, noge so postale vedno bolj težke, k sreči je bila kmalu okrepna postaja, popil sem več vode, slabost se je nekako umirila do 18 km. Pot proti cilju je nekaj posebnega, zadnjih 100 m na t.i. "hodniku slave" pozabiš na vse dobesedno letiš.
Klub neizpoljnjeni želji, da bi šel pod 5 h sem zadovoljen, morda lahko rečem, da celo srečen, da sem bl lahko v čudoviti "mokri" zgodbi. Drugo leto je naslednja !!!
... Marko
No pa še skrajšani raport: poškodbe so me malce sekirale samo na plavanju, sicer na srečo ne; bike mi je šel odlično … do 75 km, ko se je »spet« zgodilo (že tretjič letos) … defekt spredaj … napolnim peno in uspelo mi je spravit not ravno toliko tlaka da nisem bil na feltni … 12 km do servisa v gosjem ritmu … napumpamo za silo in še preostalih 3 km do cilja na komo … ; na teku je posledično bila motivacija malce u »k..« ampak je vseeno kar šlo (mal mi je pomagal tudi sotrpin Roman, ki me je reku: pa si ja ne boš zaradi tega pokvaru tako lep dan …) Imel je prav, samo ne vem kateri lep dan je mislu (Roman thx). Aja, pa seveda je cel dan padal dež ko iz škafa, tako da je bil kolesarski del kar malo triki …
Suma sumarum: zadovoljen. Idemo dalje in če ne prej, se vidimo v soboto na Bledu