Zapustil nas je velik človek, akademik in strastni triatlonec

V spomin Matiji!

Na dan upora proti okupatorju je mirno zaspal moj prijatelj, zdravniški, človeški in triatlonski idol Matija Horvat. Matija je bil akademik, bil je moj prvi znanstveni mentor, a vsi znanstveni dosežki so ga še bolj približali življenju in naredili še bolj človeškega. Pogovore z njim še vedno nosim v duši in mnoge misli sem razumela šele čez leta. Z Matijo si se lahko pogovarjal o vsem: vadbi plavanja, visoki znanosti, poškodbi kolena, etičnih problemih in seveda kolesarjenju, ki je bilo zadnja leta njegovo posebno veselje. Matija ni pametoval, Matija se je res pogovarjal in neizmerno užival v argumentiranih debatah. Svoje navedbe je vedno utemeljil s kakšnim znanstvenim spoznanjem in to nenehno preverjanje resnice je bila njegova največja odlika.

Kot zdravnik je daleč pred sodobno znanostjo spoznal pomen športa za zdravje. Pred 33 leti je organiziral prvi zdravniški tek, ki je tako postal tekaška prireditev z najdaljšo tradicijo v Sloveniji.  Hitro je spoznal tudi zdravstvene prednosti  navkrižne vadbe (cross training). Zato ni čudno, da se je iz strastnega nogometaša in gornika razvil v še bolj strastnega triatlonca. Matija je bil odličen triatlonec, vknjižil je tudi dosežek, ki ga zmorejo redki. V strostni skupini 65-69 let, ko večina hodi samo še na sprehode, je osvojil 3. mesto na svetovnem prvenstvu na Havajih. Na to prvenstvo se je uvrstil v najbolj nemogočih pogojih, ki sem jih kdajkoli doživela na ironman triatlonu. Med ironmanom Zurich 2000, se je razvilo hudo neurje, ne samo samo da je lilo po nas kot iz škafa, veter je lomil veje, ki so letele po nas in med spustom s kolesom smo bili ves čas na meji padca. Matija se je v teh pogojih boril več kot 15 ur. Ko sem po prihodu v cilj skoraj uro preživela pod vročim tušem, se je Matija še vedno boril s škafi vode, ki so se vlivali izpod neba.  Tek je bil praktično nemogoč, ker se je tekaška proga spremenila v jezero okoli Zuriškega jezera. To podobo neomajnega borca zagledam vedno, ko se spomnim na Matijo. To je bil pravi Matija in življenju sem neizmerno hvaležna da sem ga poznala!

Nada Rotovnik Kozjek