Tudi evropska prvenstva v akvatlonu so postala vse močnejša. Kar 4 TKL-jevci v Bratislavi, 27. maj
Skoraj trije zadovljni s svojim nastopom :-) in vsak s svojimi težavami
Če smo pred časom še pobirali medalje na evropskem prvenstvu v akvatlonu, je očitno teh časov konec, saj se je konkurenca močno zaostrila in treba bo še garati, da bmo konkurenčnejši. No saj ni slabo, da se razumemo in uvrstitve so v sredino kar je ok, a ko okusiš slat medalje, je pač sredina malo manj mamljiva. V moški konkurenci je Varga pokazal, da je car ko se gremo plavanje+tek, med ženskami pa Kitchnova prav tako. No Urh z 10. mestom med U23 mora biti zadovoljen, Katja s 15. mestom med mladikami tudi, Alja je prišla po novo izkušnjo (in se slikat z zmagovalci :-), opp.), Jana pa resne more biti zadovljnam saj je bil nastop na tekaškem delu dosti pod nivojem, ki ga je sposobna. seveda smo jih povprašali, kako so sami videli svoj nastop in povedali so nam naslednje.
Urh: »Tekma v neoprenu mi nikoli ni ravno najljubša, ampak tako pač je. Na plavanju je bilo do prve boje kr velik toučenja, ampak sem preživel. Na teku pa nisem našel svojih nog do 2. kroga od 5 krogov. Če bi mi na teku že od začetka letelo bi bil lahko še bolj konkurenčen, ampak bo tudi to še prišlo. Na koncu sem dosegel 10.mesto med U23 in 23.mesto med člani.«
Alja: Težka tekma, vročina, sonce, skratka dobitna kombinacija zame. Razlika med našimi tekmami in evropskimi je res velika. Plavanje je bilo od začetka na nož, od prve boje naprej sem plavala sama. Dodatno me je uničil še prehod v drugi krog na plavanju, česar nisem navajena. Slačenje neoprena pa žal ponovno v stilu ironman menjave. Polovice teka se sploh ne spomnim, ker je bilo že lovljenje ravnotežja dovolj velik izziv. Vrtoglavica me je spremljala še dolgo po tekmi. Vesela sem, da sem prišla do cilja, čeprav z občutki ne v vodi in ne na teku nisem povsem zadovoljna. Vsekakor je bila to zame izjemna izkušnja. Pod črto, nepozabno. Naučili smo se, da je pita iz meka veganska in da se angleščine ne učimo za življenje, ker je pač nihče ne zna :-)
Katja: Na EP v akvatlonu sem nastopila v kategoriji junior. Start smo imeli sredi dneva in tako so nas spremljale visoke temperature. Vseeno pa je bilo plavanje speljano v neoprenu. Na plavalnem delu mi je šlo kar dobro, nato pa sem izgubila nekaj sekund v menjalnem prostoru s slačenjem neoprena. Tek je bil speljan v petih krogih po 1km. Sprva sem imela nekaj težav z dihanjem, a se je po polovici umirilo in je šlo lažje. Boljšo uvrstitev pa mi je preprečil žulj, zaradi katerega nisem mogla dvigniti tempa na teku. S tekmo sem sicer zadovoljna, vsekakor pa bi lahko izboljšala še veliko stvari, že na samem plavalnem delu. Vesela sem, da sem se iz Bratislave vrnila z novimi izkušnjami in poznanstvi. PS: bom probala superge še na treningih, da se jih še malo bolj navadim pa bom videla, če me bodo spet žulile.
Jana: Za Evropsko prvenstvo v akvatlonu pravzaprav nisem imela nekih specifičnih priprav oziroma treningov sem pa iskreno napisano imela željo po visoki uvrstitvi saj vem, da sem v letošnji pripravljalni sezoni spoznala kaj je to "pravi" trening. Zjutraj pred tekmovanjem sem imela prebavne motnje vendar na to nisem dajala neke velike pozornosti. Pred samim štartom ni bilo prevelike treme in bila sem osredotočena na prvi del tekme. Na plavanju so me tekmovalke malce zaprle in na prvi boji skoraj utopile, vendar sem si kljub vsemu izborila pozicijo in iz vode prišla na 4. mestu. Prvi krog teka sem obdržala pozicijo na 5. mestu, nato pa so mi v začetku drugega kroga pojenjale moči, noge so bile čisto kisle, težke, enostavno ni šlo. Še sama ne vem kaj je razlog, da sem ostala brez moči ... mogoče je vplivalo moje dežuranje na stranišču pred tekmo, ki pa se je nadaljevalo in bilo še huje po končani tekmi. Nad tekmo sem razočarana, že dolgo nisem odtekla tako slabega rezultata ... treba bo nekako zbrati motivacijo za naprej ... sedaj se vračam nazaj v Alicante, kjer me konec tedna čaka prvenstvo Valencije v štafeti.
