V soboto, 8. 5. 2010, je bil v Avstriji, v Murecku (Rocksee), organiziran triatlon na polovični IronMan razdalji (2,0-80-20). No, dejanske razdalje so bile malo drugačne, saj je bilo plavanja okoli 1,6 km, kolesarski del je bil dolg 86 km, teka pa je po Garminu naneslo 19,5 km. Vreme je bilo zelo primerno za dirko, na začetku sončno, kasneje oblačno in 18 stopinj. Dirka je bila lepa, zanimiva, voda v jezeru okoli 19 stopinj, kolesarska proga (dva kroga) razgibana, valovita, z enim strmejšim (2 min) vzponom (mala šajba) in hitrim (90 na uro) spustom, v glavnem pa asfalt dober, ostrih ovinkov malo, na križiščih policija in redarji, drugače ob rednem prometu, tako da je bilo treba biti pozoren, sploh na kakšne počasne traktorje. Tek tudi v dveh krogih, v vsakem pa dvakrat mimo menjalnega prostora (dobro za navijače in motivacijo). Podlaga mešana, trava, gozdne poti, kolovozi, asfalt, zelo lep tek, na enem delu smo se tudi srečevali, se s SLO tekmovalci tudi spodbujali, kar je spet fino za motivacijo.
Moram pa opisati še eno zanimivo situacijo, predvsem zato, da se ne bo kdaj pripetila še komu. Na noge sem si že pred startom navlekel kompresijske nogavčke in ko sem oblačil neopren, me en fant opozori, da niso dovoljeni, da bom diskvalificiran. Ok, ne bom riskiral, sem jih dal pač dol, jih bom imel pa na kolesu in teku. Vprašam še Petra H., kako je s tem in menda so na sestanku v petek (na dirko sem prišel zjutraj od doma) res opozorili na to, nisem pa vprašal, kako je s tem na kolesu in
teku, mislil sem, da velja to le za plavanje. Po prihodu iz vode se matram, da jih navlečem na mokre noge, ko se le zrihtam stečem proti izhodu, pa me sodnik ustavi in govori da CEP-ke niso dovoljene. Kaaaj? Ja nič, nazaj na moj parking, nogavčke dol in z nekaj jeze na kolo, je šlo pa nekaj časa. Sreča v nesreči je bila v tem, da sem imel svoj boks le pet metrov od izhoda, pa še čevlje sem imel na pedalih, ker čez njih bi nogavčke verjetno težko spravil. Ne vem, a so to kakšna nova pravila
ali so bilo tako le na tej dirki. Ko sem že pri pravilih, tudi vožnja v zavetrju ni bila dovoljena, pa je bilo veliko „šlepanja“, sodnik pa je užival na motorju, čeprav je menda nakaj kartonov tudi pokazal (Matej Benčina je bil po dirki diskvalificiran, ni pa videl, kdaj je dobil karton in zato ni pred tekom „pavziral“ 3 min). No, ko se tako matram v veter s 35 na uro, me 5 km pred koncem dohiti „avtobus“ z okoli 25 potniki, ja kaj, sem se šel še sam peljat, hitrost je bila takoj čez 40, pa
brez napora. Na tem triatlonu sem že tretjič, je vedno tako, pa mi je vseeno, sam sem vozil pošteno (razen zadnjih 5 km), preveril sem svojo pripravljenost, opravil odličen trening, pridobil nekaj novih izkušenj.
Tako sem v celoti z dirko zelo zadovoljen, najbolj pa s tekom, ki mi je res lepo uspel. Vesel bom, če mi bo šlo v St. Poeltnu podobno, potem pa bo treba še bolj intenzivno misliti na IM Zurich, ki pa je seveda največji izziv sezone.