TKL priprave 2010, Gran Canaria, Maspalomas, 31.1.-13.2.2010

30.1.2010 je 5 TKL kanarčkov skupaj s kolegi iz ŠRK Celja za 14 dni odletelo v deželo večne pomladi. Po 16 urnem potovanju in manjšimi težavami z izgubljeno ter polomljeno prtljago, je bil krajši raztek po parku v Maspalomasu pravi balzam za zasedene noge.

Po začetni adaptaciji na prijetnih 25°C je sledilo krajše deževno obdobje. Kjub neurju (izrednim razmeram za Kanarske otoke) se kanarčki nismo dali in smo se odpravili na kolesarsko turo v hribe. Pri vijuganju med padajočim kamenjem in prečkanju deročih voda (ki so poplavile ceste) so nas posneli za nacionalno televizijo, kjer smo verjetno postali tudi zvezde večerne informativne oddaje. Po končanem adventure race-u pa so se sončni dnevi vrstili eden za drugim.  
     

Plavalne treninge smo oprvljali na bazenu v Maspalomasu. Gre za kopališče z dvema 25 meterskima bazenoma, od katerih je eden plitvejši in je namenjen učenju plavalne tehnike. Člani TKL smo izkoristili predvsem plitvejši bazen, kjer nam je kolega in učitelj plavanja Tomi s koristnimi nasveti pomagal na poti do osvojitve idealne plavalne tehnike :).

 

Pa še malo manj lep del ekipe, a simpatičen k'svina Cool.

Kolesarki treningi so bili časovno najobsežnješi. V skupno 37 urah smo naredili okoli 850 km in premagali skoraj 14.000 višinskih metrov vzponov (povprečno 1140 m na vsak dan kolesarjena). Na kolesarskih turah smo spoznavali lepote osrednjega, jugozahodnega, južnega in vzhodnega dela otoka. Tekaški del treningov pa smo opravljali v lepo urejenem parku v Maspalomasu, kjer je dolžina kroga okoli 1100 m. Ob koncih dneva pa se ob višku energije aktivnosti še niso končale! Kolegi iz ŠRK-ja so pripravili spoznavni žur, turnir v namiznem tenisu, super šprint triatlon dirko, ... Če ne drugače pa so večeri minevali ob igri ena z zahtevnimi kaznimi za nesrečne poražence.

VTISI TKL-jevcev:

Karla: Kanarski otoki so bili zame kot prvi teden, ko šolarček prikoraka v prvi razred. Prvič sem se usedla na specialko in občutek je bil odličen. Po nekaj dneh vožnje se mi je zazdelo, da slišim (Karla(Pantani(Karla)-veloce in salita(hiter-a v vzponih). Ni bilo vsako jutro lahko vstati, sploh ne prve dni, ko je namesto sončnega vzhoda bilo slišati dež. Ampak po nekaj obratih na kolesu in povišanem srčnem utripu ter pogledu na prelepo pokrajino, je jutranji trening minil, še preden se je resno začel. Skok v bazen po kolesarjenju je bil prava masaža za mišice. Bocadillo po plavanju pa balzam za želodec. Družba je bila odlična in vedno dobre volje, pa čeprav je bil kakšen trening zelo naporen in smo bili proti večeru že utrujeni. Včasih, ko se ti ne da na menjavo je dovolj, da ti nekdo reče:pojdi no:) in jo narediš-celo zelo dobro, ker sama je tisti dan zagotovo ne bi. Otok je lep, jutri se brez problema preselim:). Dnevi minevajo prehitro in misel na sneg doma ni nič kaj mamljiva. Naučila sem se, da je dobro poslušati nasvete izkušenejših in zaznati odzive telesa in včasih iti na kavo med tem, ko gredo drugi še malo v klanec ter suvereno priti domov. Ko bom velika bom iron-womenka, ki bo vsak trening končala z nasmehom.

Aljaž: Priprave na kanarskih otokih sredi zime zadetek v polno. Uživancija na kolesu, plavanju in teku pri 25 stopinjah. Kaj je še boljšega od tega. Poleg čudovitih naravnih danosti otoka pa smo bili v fenomenalni družbi. Mislim, da smo bili prava družba zato se lahko zahvalimo prijateljskemu klubu ŠRK CELJE oz. Sandiju in Dejanu. Upam na ponovitev drugo leto!!!!!

Tomi: Torej iz mrzle Ljubljane smo v najvecjem sneženju odrinili proti toplim Kanarcem, ki pa so nas pricakali s stoletnimi vodami, dežjem, poplavami, odnešenimi cestami in še čem... a se nismo dali in smo v najhujšem dežju vozili na c.c 1000m visok prelaz. Potem pa se je vreme začelo stabilizirati in smo imeli super vreme. Idealno za treninge ne prevroce ne premrzlo. Trenirali smo dvakrat na dan, po 4-6ur dnevno, razen regeneracijskih dni, ki so se prilegli za utrujeno telo. Skratka, klanci povsod in mi na kolesu, tek ali plavanje in tako 14dni. Na koncu sem spoznal vse skrite mišice telesa, za katere sploh nisem vedel da obstajajo. Kraljevska etapa je trajala 5ur in pol in nas je pripeljala po 50km vzpona na najvišji vrh Gran Canarie na nadmorski višini c.c. 2000m. Po tem vzponu pa še menjava in takoj na tek. No vsaj s spanjem nismo imeli težav, saj smo mrtvo utrujeni padali v postelje. Prav tako smo ves čas samo jedli, saj smo bili lačni vsako minuto ko smo počivali, saj je telo potrebovalo hrano za nove podvige. Plavali smo na bazenu in se koncentrirali na tehniko, tekli pa v parku. Po teh treningih smo pridno delali tudi statične vaje in se raztegovali z jogo. V glavnem bilo je zelo naporno a hkrati super, saj smo naredili velik preskok v treniranju in pripravi na glavni del sezone.  

Matej: Gran Canaria je lep otok z odlično turistično infrastrukturo in prometno kulturo. V zimskem času se ponaša z idealno klimo, kakršno si kolesariji lahko samo želijo .Nastanitev v bungalovskem kompleksu Vista Oasis je bila na nivoju. Organizacija priprav ter ostalih aktivnosti s strani kluba ŠRK Celje je bila dobro načrtovana in tudi izpeljana. Nekaj pripomb imam le na trajanje potovanja, saj smo tja potovali skupaj kar 16 ur, pri čemer smo 6 ur čakali na letališču! Doživetje vsem toplo priporočam, svetujem pa da v primeru 100 letnih vod ne hodite v hribe.  

Miro: Resnično ni lepšega kot v začetku februarja opraviti kolesarske treninge na 25-30°C. Ko 14 dni tako uživaš, že prav ne verjemeš, da je sploh lahko kje še sneg. V tako dobri družbi dva tedna kar prehitro mineta a menim, da smo jih s kolegi izkoristili kolikor se je dalo. Sedaj ko smo nazaj sredi zime, lahko le upam, da se bo podobna priložnost `pobega` v tople kraje ponudila tudi prihodnje leto.  Radi bi se zahvalili našim spremljevalkam, ki so skrbele za naše energijske potrebe ter kolegom iz ŠRK Celja za odlično organizacijo priprav na Gran Canarii.

V želji da se naslednje leto vse ponovi, vas lepo pozdravlja ekipa TKL