TK Ljubljana vendarle na Havajski Ironman ... ja imamo novo članico ... to je Olja Bregar ... in že na prvi tekmi kot TKLjevka ... presežek ... nov osebni rekord, nov ženski slovenski rekord Ironman serije, IRONMAN Kalmar, Švedska, 18. avgust
Z veseljem se moram pohvaliti, da se je TKLju pridružila Olja Bregar, tekmovalka na Ironman razdalji, ki je že v preteklosti dosegla nekaj vrhunskih rezultatov na Ironman razdalji. Letos je že tekmovala v Regensburgu, a zaradi težav s trebuhom na teku, s tekmovanjem ni bila zadovoljna ... in kot pravijo: ''Kjer je Olja, je tudi volja'' ... se je kar se da hitro pripravila ... in nazaj na tekmo ... sedaj še bolj odločena, da ji uspe ... in res ji je ... bravo in veseli ter ponosni smo, da si postala del TKL-ja. Dobrodošla!
@Olja
Ker pač prejšnji ni uspel, se vržem v tegale… Po 19h vožnje v avtu prispeva s »first timerjem« Andrejem v garažo kolesarskega kluba, ki kot kaže bo najina nastanitev za naslednji slab teden. Sobica, jogiji, ena zložljiva postelja (za katero se hitro zagrebem), stranišče, tuš, kuhinja… le kaj več si lahko človek poželi… Prispeva v torek pred sobotno tekmo, v zraku je čutiti da s temle Ironmanom diha celotno drugače dokaj zaspano mestece Kalmar, ampak expo še kar ni postavljen, izhoda iz vode ni slutiti, v tranziciji se zaradi močnega vetra ponekatera številka znajde v zraku (seveda je med njimi tudi moja) ...
Mene malo zaskrbi, ker dobim občutek, da so se celotne organizacije lotili prepozno, da je še preveč zadev potrebno urediti do tekme… ampak očitno sem edina tega mnenja, kajti Švedi imajo vse pod nadzorom. Se malo pomenkujemo z organizatorji, ki izrazijo skrb, da obstaja možnost, da bodo zaradi premočnega vetra primorani prepovedati polne feltne (mene zaskrbi zaradi Andreja, on se pa ne da motiti – tudi prav). In tako se hkrati prehitro in prepočasi približuje dan… dan trpljenja… Andrej v svoji first timerski evforiji nikakor ne utihne, joj, kakšna sem morala biti šele jaz ;)… Jaz pa v nulo, umirjeno, potrpežljivo speljem svoje priprave. Totalno brez živčnosti… kot da ne grem na Ironmana… kot da se grem samo malo namočit, pa malo posušit na kolo, pa malo noge pretegnit po asfaltu… Moj edini cilj je tek… neskončna želja, da končno tečem na tekmi, ne pa sračkam naokoli… Na pasta partyju intervjujajo Emmo Graaf, punco iz moje kategorije, ki samozavestno pove, da je zadnje 3 mesece trenirala v povprečju 25-30ur tedensko – kar me malo zaskrbi… jaz ne vem, če napraskam 15ur… Pa se ne sekiram preveč… bo kar bo…
Ura me zbudi ob 4:30, zajtrkujem počasi in v miru – nikamor se ne mudi. No ja… jaz se vseeno znam obrnit, Andreja pa nikakor ne spravim proti štartu, kamor naposled prispeva s kakšnimi 20minutami zamude (in potem želi še avto preparkiravat – sicer bo avto Lojze hud, ampak jaz si rečem, pejt se solit, jaz grem na štart). Komaj se stlačim v neopren (sem že povedala, kako zelo sovražim tlačenje v neopren??), grem proti vodi, ki najprej zamrzne podplate, potem še roke in obraz, uspem dvakrat zamahnit in že na štartno črto – Andreja nikjer ne vidim in resnično upam, da ni zamudil svojega prvega štarta… Pred pokom nas blagoslovi duhovnik, vse požegna ter zaključi govor z MAY THE FORCE BE WITH YOU (duhovnik in Star Wars – Švedi so legende)… POK… in se začnemo s pretepanjem in butanjem in goltanjem vode in upanjem, da vseeno ostanejo očala na glavi. Prvi krog, drugi krog, zaključek v kanalu… Hitro v tranzicijo, kjer izgubim vsaj 1 minuto z oblačenjem vetrovke, ki nikakor noče ubogati. Skok na Arkana… in proti 7km dolgem mostu, ki povezuje Mainland z Öland otočkom. In noge se nočejo zavrteti… Tega sem se bala. Bolijo, pečejo, nikakor ne padejo v primerno kadenco… a ostanem mirna, z mislimi daleč stran od tekme… pa se po 1,5h take muke pred mano nariše nek Roger tip. Njegova kadenca me umiri, njegov gladek prenos da moč mojim stegnom in se mu prilepim na 10m ter ne popustim, pa ne glede na karkoli. In tako končam s 107km dolgim kolesarskim delom na otoku ter se preselimo na Mainland, kjer ima proga več obratov in zavojev ter je bolj tehnična. Takole nekako držim Rogerja do 130km, ko začenjam opažat, da ga počasi zmanjkuje – ampak zato se pa »moja mašina zakurbla« in mi poči film… noge močne, jaz nič utrujena, ga začnem žgat… in tako teram do 10km pred koncem kolesa, ko dohitim Emmo Graaf. Si rečem… OK, pa dajmo ji lepo sledit in dihat malo za vrat – tako in tako je treba noge malo umirit pred maratonom. S tranzicijo opravim očitno veliko hitreje kot ona. Gremo na maraton. Prva dva kilometra me nekaj matrajo krči sprednjih stegenskih, ampak jih raztečem, potem pa zategne zadnja leva loža. In raztegnem, popusti, hočem steči, spet stisne. In se pingpongava sem ter tja, ko končno zmagam ter se mišica odloči popustiti moji volji. In tečem… in Hale Hale Olja Olja, se vsi derejo… vsrkana energija me zadane direktno po hrbtenici. Po približno 12km, ko zavijem v mesto, tečem po stezi, kjer je okoli 4-5 vrst natlačenih navijačev… pa me spet strese… se trudim umirjeno, s čimbolj sproščenim korakom (kolikor je pač lahko sproščen po 180km kolesa)… pa pade prvi krog, pa v drugem krogu, ko grem mimo cilja, ravno ironman voice uči navijače: I'm gonna go: You are an… pa leva tribuna IRON.. pa desna tribuna MAN… In me spet zatrese… samo še en krog… Samo umirjeno… si ves čas ponavljam. In kilometri padajo… in se spet začnem vračat proti mestu… in na 40km zaslišim Andreja, ki se preko ceste dere: DEJMO OLJAAAA! In film še dokončno poči… v cilju se prvič do sedaj na tekmi najprej ustavim… pa globoko vdihnem… pa šele sedaj dovolim sama sebi dokončen raztur – dretje, jok, kričanje… prostovoljci ne vedo, kaj naj z mano, iz mene pa tuli, vre… YOU ARE AN IRONMAN!!!!
In tako je padel nov osebni rekord, nov ženski slovenski rekord Ironman serije… in po spletu okoliščin tudi novo svetovno prvenstvo na Havajih… Posebej hvala prijateljici Špeli, ki gnete moje utrujene mišice in me vztrajno sestavlja… Hvala mami in dedku, ki sta se uklonila mojim ironmanskim željam in mi brezpogojno stojita ob strani. Najlepša hvala vsem, ki ste verjeli vame, ki ste zame navijali in bili ob meni, ko čas ni bil najbolj rožnat.
