Recap po IM Celovec
Zakaj Maticu ni šlo pod 8h 30 minut in kako so IM doživeli TKLjevci
|
Ime, priimek |
plavanje |
kolo |
tek |
skupen |
|
Matic Modic |
51:47 |
04:41:37 |
02:58:46 |
08:37:12 |
|
Alen Kralj |
56:32 |
4:58:49 |
3:36:29 |
9:28:44 |
|
Marko Adamič |
1:13:11 |
5:04:42 |
3:31:55 |
9:56:42 |
|
Roman Pezdir |
01:15:15 |
05:28:19 |
03:49:58 |
10:46:29 |
|
Sašo Lepojič |
1:13 |
5:40 |
3:45 |
10:47 |
|
Bojan Debenec |
1:08:08 |
5:35:43 |
4:06:11 |
11:00:34 |
|
Boštjan Jaklič |
1:12:12 |
5:25:46 |
4:38:49 |
11:28:53 |
|
Klara Bajec |
1:21:06 |
06:11:56 |
04:10:03 |
11:53:35 |
Matic Modic: "Plavanje in kolo sem naredil po svojih najboljših trenutnih zmožnostih, na kolesu nisem delal napak pri prehrani iz lanskega leta in bil vseskozi dobro razpoložen nisem tudi pretiraval in na tek prišel še zelo svež. Tek je prvih 15-20km šlo zelo dobro brez kakršnekoli krize, čeprav sem že od začetka teka čutil bolečino malo nad palcem v levi nogi, ki se je kot kaže prenesla iz kolesa. Kriv sem si sam, saj sem teden pred dirko menjal blokeje in jih verjetno pritrdil preveč naprej in sem tako kolo vozil preveč s prsti in premalo s stopalom. Po 20 km pa so se začele muke jezusove, ki jih še nisem doživel, moral sem se ustavljati in sezuvati, da sem vsaj malo ublažil bolečine, ki so bile takšne kot, da bi imel zapičen nož in da to še ni bilo vse sem potem doživel še krč ali dva v zadnjih kilometrih in vse skupaj je bilo podobno samo še boju za ciljno črto, saj sem vedel da bom na 7 mestu ostal tako ali drugače. Nekaj minut sem tako pustil na progi, mogoče tudi za pod 8:30 ampak to tudi še pride:) Hvala vsem za spodbudo ob progi in čestitke ostalim Tkljevcem."
Alen Kralj: "Drugi IM v letošnji sezoni, sedmič zapored v Avstriji. Zdi se mi, da je letošnji način štartov v valovih naredil tekmo zelo fer in pošteno. Plavanje brez posebnosti, kolesarski del se mi je zdel izredno težak, ker sem bil sam, težko je bilo držati dober tempo, na teku so me večkrat prešinile misli o odstopu, vendar sem se kljub prepešačenim odsekom boril sam s seboj in traso do samega konca. Kljub ne najboljše oddirkanem IM sem še vedno zadovoljen z rezultatom."
Sašo Lepojič: "Tekmo bi ocenil z besedo odlično. Predvsem sem se bal plavanja, ki pa sem ga nad pričakovanji odplaval. Kolo po planu, konstantno. Tek do 25km odlično potem pa rahla kriza in safr do konca. Če zaključim - tekma nad pričakovanji."
Marko Adamič: "Na štartu izgovorov ni bilo … cilj je bil jasen, počutje odlično in trema pozitivna. Plavalni del opravil sproščeno, skorajda preveč zadržano, vendar fokusiran predvsem na to kar sledi. Proti koncu se je sicer oglasil manjši krč v mečih, vendar sem ga uspel hitro sanirati.
Zaradi bleščanja sonca je bila pravzaprav moja največja težava v držanju smeri (očitno mi pri plavanju v odprtih vodah predpisana razdalja ni dovolj, saj vedno dodam kar nekaj metov :-) …), kar mi je vzelo kar nekaj časa, vendar sem kljub temu ostal znotraj zastavljene časovnice. Kolesarski del je potekal brez posebnosti in celo bolje kot sem planiral. Tek je pa itak poglavje zase. Možiclja na levi in desni rami si imata precej za povedati in črtice so neusmiljeno počasi ugašale. Pravzaprav so ugasnile in nisem čisto prepričan, kako in na kaj telo sploh še funkcionira … kakorkoli že, na 33km sem ob pogledu na uro izračunal, da se bo ob takem tempu čas ustavil na 10 urah in 2 minutah … in to spoznanje je bilo očitno dovolj, da sem aktiviral še tiste rezervoarje, na katere zavestno sicer nimamo vpliva … Občutka, ko stopiš čez cilj, pa z besedami ne znam opisati … to enostavno moraš doživeti …. Hvala tudi vsem navijačem, kričačem, trenerjem in ostalim, ki so me prenašali na tej poti …"
Roman Pezdir: "Glede na lanko leto ko sem bil še IM rookie sem na letošnji IM šel z bistveno več samozavesti, kar se je poznalo na počutju pred tekmo. Letošnje leto so trenutki pred tekmo minili bistveno bolj umirjeno in kontrolirano. Celotna zgodba IM se je začela ob 5.00 zjutraj v transition prostoru, ... preverim, če je z kolesom vse ok, gume so napumpane, hrana in pijača je na mestu, preverim še obe vrečki, če je vse na mestu. Počasi odpravim proti startu, na startu vrvež, v zraku je čutiti napetost. Ob 6:40 startajo prvi, moja starostna kategorija starta zadnja, ob 7:20. Priprave pred startom so minile zelo umirjeno, letos je bilo možno ogrevenje v vodi pred startom. Kmalu nas pokličejo na start, ... odštevanje pred startom, pok iz topa, start. Začnem čim bolj umirjeno, po cca 650 m ujamemo prve iz predhodnega starta, na prvem obratu malo pretepanja, po zadnjem obratu iščem pot v kanal, lanska izkušnja, ko sem preveč zašel iz smeri se je delno ponovila saj zaradi sonca nisem videl poti v kanal. Končno v kanalu, na začetku se je še dalo nekaj plavati potem pa huje kot lansko leto, vsak zamah je boj za položaj v vodi. Kjub vsemu sem odplaval 7 min hitreje kot lansko leto. S kolesarskim delom sem še najmanj zadovoljen saj so rezultati iz kronometrov in predhodnih treningov kazali na boljši rezultat, začetek je minil zelo kontrolirano, potem pa so je najverjetneje zaradi popite vode na plavanju in zraka v želodcu pojavila velika napetost v želodcu ter slabost po vsakem obroku, šele na najtežjem vzponu je napetot minila, kljub dobremu občutku v nadaljevanju sem verjetno vozil preveč rezervirano. Na koncu sem na kolesu bil 8 min hitrejši od lanskega rezultata. Tekaški del je posebna zgodba, začetek teka kontrolirano, tempo teka po načrtih, .... 28 km ni napovedoval težav, brez napovedi se pojavijo krči v zadnji stegenski mišici, v trenutku mi prvo zategne desno nogo, poskušam sprostiti napetost, počasi shodim čez nekaj trenutkov stečem, tečem 300 m, krč v drugo nogo, ... ponovim zgodbo desne noge, .... zgodba z krči se nadaljuje do 37 km, vmes na okrepčevalnicah uspem pojesti nekaj trde hrane, kar delno omili težave. Bližam se centru Celovca, na zadnjem obratu si rečem, da do cilja ne bom odnehal, nekako mi uspe brez krčov preteči pot med zadnjima okrepčevalnicama, do zadnjega km mi uspe priti na meji krčev, ... zadnji km teka je najlepši, krči so pozabljeni, cilj pa vse bližje, .... v cilju pa ... uspel sem, I did it agan, you are an IRONMAN."
Boštjan Jaklič: "Moj prvi je za menoj. Zgodba se je začela pred slabima dvema letoma, ko sem se, popoln začetnik v plavanju in teku, lotil triatlona. K sreči sem imel nekaj kolesarskih izkušenj, med drugim sem leta 2011 v dobrih treh dneh odpeljal 1230km dolgi brevet Pariz-Brest-Pariz. (kot zanimivost in precej samohvale: trenutno sem edini Slovenec, ki je opravil PBP in IM, letos se mi bo pridružil Matjaž Bajec - vir za spisek slovenskih IMjev. Pred dobrim letom sem se tako med trenutnim navdihom prijavil na letošnji IM v Celovcu. Zagrizen, kot sem, sem kaj kmalu pri teku načel pokostnico, pri plavanju pa še po enem letu ni in ni šlo več kot 50m v kosu, ne da bi se utopil. V začetku leta sem se bolj načrtno lotil treningov, začel se je polletni IM projekt. Plavanje je počasi steklo, kakšen dober tekač pa najbrž nikoli ne bom - sem pa toliko bolj vztrajen in trmast. K sreči me je IM druščina spodbujala, Roman si je vzel še posebej veliko časa za trening hoje v hrib, teka in kolesa (prvič v življenju sem načrtno delal intervale ;)), Blaž pa me je “gnjavil” na plavanju. Hvala obema in vsej TKL klapi za vse nasvete. Že ob prijavi sem se odločil, da bom IM oddelal v brevetarskem duhu, se pravi z užitkom in z nasmehom, čas pa ne bo pomemben. V glavi pa sem vseeno računal na kakšnih 13h matranja, če bi se vse poklopilo. IM teden se je začel mirno, brez kakšne živčnosti, le na dan tekme je bilo nekaj zdrave treme. Plavanje je minilo hitro, vode nisem popil dosti, le v kanalu je prišla do izraza moja masa, ki me je sem in tja obvarovala pred pretepaškimi grebatorji. Kolo je bilo en sam užitek - po hupserčkih in navzdol je letelo, navzgor pa smo družno in ob spremljavi sodnikov vozili v zmernem tempu. Preharana (14 gelov v bidonu, 4 sendvički s pršutom, twix) in voda sta bili odlično skombinirani - pa še precej redno in brez ustavljanja sem zadeve vnašal v telo. Kar naenkrat sem bil nazaj v menjalnem prostoru. Tudi tek se je začel obetavno, pokostnico sem čisto malo čutil, noge sem zlahka spravil v (počasni) tekaški ritem - skratka, smejalo se mi je. Glava je bila dovolj močna, da sem lahko izvedel zadan načrt: tek med postojankami, na postojankah kratka hoja, da sem lahko v miru pil, se shladil in takoj zatem odtekel naprej. In tako do 38km, ko so mi začeli nagajatii žulji (naj povem, da je bil moj najdaljši tek v življenju do tedaj dobrih 30km). Spet je glava naredila svoje in se žuljem ni dala zmesti: dovolil sem si hoditi v klančke, ostalo pa tekel. In kar naenkrat sem bil v cilju, o kakršnikoli krizi ni bilo sledu, se mi pa je smejalo še bolj, kot sem si zadal. Seveda ne smem pozabiti na navijače, ki so mi zelo polepšali tekmo. Domače, TKLjevce in ostale Slovence ter kar nekaj tujcev, ki so si lomili jezik pri izgovarjanju mojega imena. Regeneracija po tekmi je bila spodobna (pivo pač naredi svoje), do danes so tudi žulji že skoraj zgodovina. Malce so me potolažili tudi od mene boljši in izkušenejši sotekmovalci, saj so tudi oni kakšen dan ali dva težko hodili po stopnicah. Že nekaj dni po tekmi sem plaval in kolesaril, tek pa bo vsaj še kakšen teden ali dva počakal. Misija IM Celovec 2015 se je torej končala precej nad pričakovanji, odtekmoval sem brez trenutka krize, nasmejan in, najpomembneje, brez resnih poškodb. Vzdušje v Celovcu je bilo enkratno in čeprav čas ni igral bistvene vloge, sem svoj prvi IM opravil v manj kot enajstih urah in pol. Tudi zato sem nekaj dni po tekmi hodil kot pav, čeprav z malce bolečimi nogami. Lepi IM občutki še kar trajajo - morda spet kmalu dobim kakšen navdih in se prijavim na še kakšnega :-)"