Dosegel je rezultat kariere in z 9. mestom na severnoameriškem prvenstvu v Ironmanu odpihnil dvom ali mu bo uspel preboj v elite konkurenco. In če ga vprašate ali je zadovoljen bo jasen odgovor: ne. Torej želi več, višje in hitreje in verjamem, da mu bo ob takšni predanosti to kaj kmalu tudi uspelo. Seveda smo ga takoj po vrnitvi domov povprašali kako je bilo.
"Jezen sem, da ti ne morem povedat kolk ker bi z mal sreče lahko bil 5. Problem je bil, da smo se prvo uro in pol vozil k na dopustu J. Sem bil na čelu grupe na začetku in vozu svoj ritem, potem pa me trije prehitijo in rečem super, bomo šli se hitreje, ampak tempo je tko padu, da ni šlo nikamor in tako smo se pol peljali vsaj eno uro. Potem sem imel pa dosti vsega in sem poskusil 350 W in v dveh minutah ni bilo nikjer nobenega več. In to bi moral narediti že dosti prej, pa bi imel še kaki dve, tri minute boljši kolesarski del. Sam potem sem bil na kolesu tudi 2h sam, medtem ko je bilo prvih 20 v grupi od začetka do konca kolesa. Pol pa na teku ... prvič sem zgrešil progo in izgubil 20 sekund, pol sem morat iti na WC in izgubil dodatno minuto, pol sem si moral zrahljat superge, ker so me tiščale … spet 15 sekund, pol mi je kapca z glave padla in sem se moral obrnit … spet 15 sekund. Sam je pa letel na teku tako al tako tut bike v bistvu ni bil švoh ... kamot bi šlo 2:50 brez ustavljanj ... brez krčev, konstant pace od začetka do konca in za naprej zdej vem in mislim, da sem lohk še veliko boljši. Aja za plavanje sem imel tut mal smole ker nisem bil v mal hitrejši grupi. Zdaj se tole pozabi ker kmalu bo treba začet o Havajih razmišljat in bo treba bit res top 5 na takšni tekmi, da jih bom dosegel."