Mureck 2011
Klarina prva polovička in prva medalja, 7.5.2011
Bojan, Matjaž in Klara
V avstrijskem Murecku je bila prva polovička te sezone, ki za veliko SLO triatloncev pomeni otvoritev sezone. Seveda nismo manjkali tudi TKLjevci. Tako smo na štartu imeli štiri: Bajec Matjaž, Debenc Bojan in dva, ki sta doživela ognjeni krst na tej razdalji Tomaž Oštir in Klara Bajec. Vsi so nas razveselili:
Matjaž zasedel 9. mesto v kategoriji, 48. absolutno
Bojan 54. absolutno in 4. v kategoriji
Tomaž 102 absolutno in 19. v kategoriji in
Klara 3. mesto v kategoriji in 14. absolutno med puncami
Klarina zgodba o lepoti triatlona :-)
Pred 3 leti, ko sem šla prvič z Matjažem na ½ v Gradec, sem ob gledanju in navijanju začutila željo, da bi se v tem športu preizkusila tudi sama. Te želje si nisem upala povedati na glas, saj sem vedela, da s tremi majhnimi puncami, službo in faksom to ni izvedljivo. Bom pa dobra navijačica sem si rekla in enkrat bo prišel čas tudi zame.
Lansko leto sem se opogumila in se s sposojenim kolesom udeležila prvega šprint triatlona v Kopru. To je bil začetek. Jeseni 2010 sem se včlanila v TKL in začela s plavalnimi in tekaškimi treningi. Istočasno sem se odločila, da se bom preizkusila na ½ v Murecku.
In že je tu nedelja, 7. maj. Sončno jutro, dobra volja in veliko SMS - ov z lepimi željami. Vem, da mi bo uspelo. Na roko in nogo mi napišejo številko, se to res meni dogaja????? Parkiram kolo, si pripravim stvari za obe menjavi in že je treba obleči obleko. Še zadnji objemi in poljubčki z Ajdo, Nežo in Zalo, na katere je med tekmo pazila Matjaževa sestra Maja.
Na štartu je le peščica žensk, vsaj tepena ne bom. Plavanje presenetljivo hitro mine, menjava mi odlično uspe in že sem na kolesu. Celo progo prevozim sama. Le tu in tam mimo mene pade avto ali pa jaz prehitim kakšen traktor. Borim se z vetrom in klanci. Proti koncu pa že čutim bolečine v stegnih, pa saj ne more biti drugače, saj sem v življenju na specialki prekolesarila le 800 km.
Tudi na drugi menjavi sem kar hitra. Tek začnem suvereno. Na 7 km pa pride kriza. Začnem borbat s svojo glavo, potem pa spet steče in to do konca. Na zadnjem zavoju me čakajo punce in skupaj pretečemo ciljno črto.
Yessssss, uspelo mi je. Noro dobri občutki, poplava veselja in ponos ob čestitkah triatlonskih prijateljev. To bom še počela.
Triatlon je res droga, ko enkrat „probaš“ te zasvoji in na nek način obsede. Matjaž, hvala da si me popeljal v ta svet. Hvala tudi vsem, ki so verjeli vame in me opogumljali.
Posebna hvala pa M & M & M.
Klara