TKLjevec Matjaž Bajec, večkratni Ironman, večkratni Štrausatlonec in večkratni oče (3 punce) si je izpolnil dolgoletno željo in uspešno zaključil Dirko okoli Slovenije. Njegov dosežek merjen s časom je 2 dni 7 ur in 53 minut (55 ur 53 minut). Matjaž je šel na DOS malo kolesarit, to pač rad počne. S seboj je vzel nekaj TKLjevcev, da mu pomagamo, pa smo šli.
V Postojni smo bili že skoraj malo na trnih pred tako preizkušnjo, Matjaž pa niti ne, samo četrtek 8.5. se mu je precej vlekel, a le do štarta. V Postojni smo bili na štartu TKLjevci, Matjaževe punce, tašča in tast. Podporna ekipa je štela 6 članov s Superženo Klaro in Podpolkovnikom Borisom na čelu. Trije so šli z njim v prvo noč, Elvis se jim je pridružil naslednje jutro v Cerknem, Jaka in Tamara pa malo kasneje v Kamniku.
Prva noč je minila brez posebnosti. Matjaž, med prijatelji znan kot Bajko, je takoj modro zapopadel svoj ritem in se ni zaletel, kot to radi počnejo novinci na tej dirki. To je pomenilo, da je bil kmalu na repu razpredelnice udeležencev a to ga ni niti zanimalo. Kljub temu je napredoval hitreje, kot smo načrtovali in namesto v Godoviču ga je v prvem jutru Elvis s težavo ujel v Cerknem. Kmalu smo bili pod Vršičem, ki je najvišja točka DOSa in vzpon nanj je že sam po sebi spoštovanja vreden podvig, kamoli na DOSu. No, Matjažu ni vzel niti preveč moči niti motiva za nadaljevanje, veliko bolj so bile naporne kocke na spustu v Kranjsko goro in od tam veter v prsi čez celo Gorenjsko. Kmalu po Golniku nas je presenetil trener Martin, ki je prišel pozdravit Matjaža kar na kolesu in mu delal družbo par km. V Gradu, tik pod strmim vzponom na Šenturško goro je z družinico navijal naš predsednik Matjaž. Na vzponu na Črnivec so ga ponovno presenetile sodelavke in mu na vrhu skupaj z našimi puncami pripravile pravi špalir. Vreme je služilo maksimalno in krasen sončen dan za kolesarjenje se je končal na Slemenu. Matjaž je bil seveda že rahlo utrujen, njegov duh in odločnost pa "brez prask".
Tu smo že imeli dve vozili in v avtodomu smo počivali v slednem vozilu pa skrbeli za Matjaževe potrebe in varnost. Noč na Koroškem je prinesla grožnjo z nevihto in na Štajerskem ga je že pralo. Odločili smo se, da dež "pregura" in da mu privoščimo počitek po koncu nevihte, da bo naspan, sit in suh lažje nadaljeval. Bajko je v mokrem oddelal vso zgornjo Štajersko in Goričko in se po svoji prvi krizi zaradi neprespanosti ustavil šele v Moravcih na 798 km. To je bil po masaži na Črnivcu prvi resen postanek, ko smo načrtovali tudi kratek spanec. Matjaž ni uspel zaspati, je pa dal intervju za TV in z dobro voljo poskrbel za zabavo.
Prekmursko jutro je bilo znova sončno in Matjaž je užival na biciklu v ekipi pa smo se lepo menjali, da smo ga spremljali čim bolj spočiti. Kljub temu, da je večina klancev mimo se tu dirka oz. boj šele dobro začne, saj utrujenost že načenja tekmovalce. Matjaž je presenečal s poznavanjem vsake pedi trase in praktično smo jo prevozili brez usmerjanja. Spodnja Štajerska postreže s krajšimi a včasih zategnjenimi klanci in predvsem ga je ubijala čelnim vetrom. Podpolkovnik je opozarjal na taktiko kratkih ciljev in tu smo Matjaža že spodbujali "le" do nekaj deset kilometrov oddaljenih ciljev. Kmalu je bil pred nami glavni vmesni cilj, kjer so ga čakale njegove tri princeske in konkretna pojedina - Novo Mesto. Neverjetno kako malo je treba, da je človek znova izjemno motiviran. Ob poti ga je tu presenetil še en TKLjevec - Kristjan. Veter je bil močan a v hrbet in Bajko je bil hiter. V Novem Mestu veselje in prva resna utrujenost. Pred nami pa še Vahta, Gorjanci, Kočevsko, Bloke in zaspanost. V Beli krajini ga je tretja noč že zdelovala in dolg vzpon na Poljansko goro je še postregel z naporom, ki ga je budil, na spustih pa se mu je že močno spalo. Zaradi relativne bližine cilja in nakopičene utrujenosti smo se želeli izogniti še enemu počitku, da se ne bi preveč ohladil in pretrdno zaspal in začelo se je "nategovanje". Z raznimi nepomembnimi vprašanji, hupanjem, navijanjem ob progi, branjem rezultatov konkurentov in ponovno branje vseh sporočil njegovih navijačev smo ga skušali zamotiti in prebuditi. Matjaž si je pomagal tudi sam s patentirano tehniko glasnega zehanja (zato nismo videli nobenega medveda) in s kratkimi kronometrskimi vložki. Ko je zmanjkalo načinov, ki so ga ohranjali budnega, so sledila pogajanja o tem na kateri klopci bo lahko le na kratko posedel in zamižal.
Potrebna je bila le napačna beseda in vnel se je špetir. Matjaž se je ob naši nepopustljivosti odločil pokazat, kdo je dec in kdo vozi dirko. Slekel je vetrovko in se kljubovalno pognal proti Postojni. V nekaj kilometrih je ujel in divje prehitel tekmovalca pred njim. Branko je močno pognal, ko ga je zagledal za seboj a kasneje niti ni skušal slediti. Bili smo tik pred Buncarjem, klancem na Bloke in Matjaž ga je oddirkal, kot da bi ravno začel. V kombiju smo si želeli le še eno uro njegove trme. Štrausaland je preletel. Ni popuščal kljub izjemno razsuti in luknjasti cesti med Uncem in Planino in kljub ogromni prednosti pred Brankom, ki si jo je nabral v pičlih nekaj kilometrih. V planinskih ridah je na našo zabavo predenj skočil zajec in mu po cesti bežal tri ovinke, nato se je moral vdat. Matjaž je v Postojno pridrvel cel in zdrav in si tako izpolnil dolgoletno željo. Veselje na tribuni je bilo veliko, zadovoljstvo ob doseženem pa naj traja še dolgo. MATJAŽ ČESTITKE!
Na kratko: V ekipi smo se imeli fino, Matjaž pa se je nakolesaril za en čas :)