Ko gre TKL BIKE navijat v VELENJE
Tokrat malce drugačna TKL Bike runda in sicer v tem smislu, da nismo naredili samo treninga kolesa ampak smo šli tudi bučno spodbujat naše TKL-jevce na DP v Velenju v Olimpik Triatlonu. Vse zahvale gredo Metki, ki se je vsega tega skupaj spomnila in predlagala, kot je sama rekla: »Sej če nas Miha tok ne gon po stadionu, pol ima hrčk čas še mau razmišljat in mu kdaj pade tud kej fajnega na pamet, hihi. ;)« .Tako se je vse skupaj začelo, zvečer še isti dan sem napisal sporočilo na naš forum in je bilo kar nekaj odziva. Na koncu smo se zbrali: Jaz, Metka, Djoko, Tone, Aleš, (Klemen škoda ker nisi mogel priti). Štartali smo izpred poslovne stavbe Mercator na Dunajski cesti. Štart je bil ob 10:00, kjer je bilo že zelo vroče, z Alešem sva prej govorila, da bi mogl mal prej štartat pa tist čas nekako zabiti, ampak na koncu se je izkazalo, da ni bilo neke krize glede vročine. Aleš se je prvotno samo tok ustavil, da je odložil ruzak in potem letel domov po kolo.
Pot čez Ljubljano je potekala v počasnem tempu, saj smo se še ogrevali in seveda imeli smo veliko Rdečih luči, tako da smo se morali skoraj v vsakem križišču ustavit. Počasi smo bili že v Dragomlju, kjer nas je pot vodila skozi Domžale, Preserje in naprej do Kamnika. V Preserjah smo bili zmenjeni z Alešem, da ga poberemo. Tako se je tudi zgodilo, sicer smo ga malo čakali vendar ni bilo panike. Počitek smo izkoristili za napitke in kak prigirzek. Ko smo se vsi zbrali smo počasi krenili naprej proti Kamniku. Zmenili smo se že prej, da bomo delali menjave na cca. 3 minute. Te menjave so potekale gladko in je šlo brez problema. Mi kot kavalirji smo pustili Metko zadaj, da je bila skozi v zaveterju. Že se nam je približeval vzpon na Črnivec, kjer sva z Metko pustila fante naprej in skupaj vozila na Črnivec, vendar kaj kmalu sem se odlepil za cca. 100m in skozi nazaj pogledoval, če mogoče potrebuje pomoč ali zaradi ketne ali zaradi česa drugega, vendar je vse teklo gladko. Malo pod vrhom sva srečala Toneta, ki se je spuščal do naju in naju vzpodbujal. Potem je vozil skupaj z Metko. Jaz sem šel naprej in na vrhu me je pričakalo bujno navijanje Aleša in Djokota :). Fanta face sta :). Malo za mano sta prišla tudi Metka in Tone. Pri gostilni smo zamenjali vodo, saj se je nepopita voda že pošteno otoplila :) in skoraj ni bila pitna. Kratek postanek smo izkoristili za skupinsko sliko, vendar se nam je ponesrečilo. :)Gospod kateremu smo dali fotoaparat ni znal slikati. Nameril je prtisnil vendar ni počakal, da se sliši zaslonka in ravno, ko je bil fotoaparat obrnjen navzdol se je zaslišala mi pa v smeh:). Tako smo ostali brez skupinske fotografije na vrhu Črnivca. Potem smo krenili na pot, ki nas je vodila naprpej do Gornjega Grada in naprej do Mozirja. V Mozirju smo se ustavili na Petrolu, kjer smo zamenjali segreto vodo in se zmenili kako naprej. Jaz sem vedel, da moramo nekje zaviti levo vendar nisem vedel točno kje. Imel sem v spominu, da moramo jiti za Polzelo, vendar smo že prej zavili za Šoštanj. Kjer smo naleteli na še en »hupser« malo daljši ležeči policaj :)kot smo jih kasneje poimenovali in tako smo prišli v Gorenje, kjer bila tabla še 8km do Velenja. Tako da smo bili na pravi poti in kaj kamlu smo zagledali tudi jezerce :). Sledila je še krajša vožnja skozi mesto in vse do Avtokampa, kjer smo videli v kakšen klanc bodo mogli naši tekmovalci, kot da še to ni bilo dovolj je bil kontra veter kar pošten. Tako smo prispeli na samo prizoršče in do TKL štaba v Kampu. Vsi zadovoljni, srečni in veseli. Kako je bilo pa potem kasneje si pa priberite v prispevku od Mitje.
Hvala vsem TKL-jevcem za prijetno vzdušje in razpoloženje. Ter Djoko-tu in Manci za prevoz ruzakov iz Ljubljane (tisto kopanje po kolesu je zelo pasalo ), ter Luki za prevoz nazaj v Ljubljano.
Statistika:
razdalja: 87,68km
čas: 3h 29mi
povprečna hitrost: 25km/h