26.9.2010 je Karla Oblak zaključila svojo prvo triatlonsko sezono s tekmo v Benetkah in nas tako počasi zapušča za eno leto, saj odhaja na zaključek podiplomskega študija na Dunaj. Kot novinka je v našem klubu, letos, pustila veliko angažiranosti, energije in dobre volje ter tako pripomogla k vzpoztavitvi domačega vzdušja, ki dela naš klub nekaj posebnega. V imenu kluba ti želim lepo in uspešno leto na Dunaju ter pričakujemo tvojo čimprejšnjo vrnitev.
Kaj je o svoji zadnji tekmi letos povedala Karla in zakaj so njeni nastopi vedno tako pestri in vse prej kot dolgočasni, pa si preberite v nadaljevanju.
"V nedeljo 26.9. 2010 sem se za zaključek sezone udeležila sprint triatlona v Jesolu-Benetke. Pot tja je bila zelo neobetavna, saj je bilo nebo črno in deževalo je kot, da ne bo več nehalo. Malo sem bila celo vesela dežja, saj sem si rekla, da v dežju ne bom štartala. Ob prihodu na prizorišče je bilo nebo brez oblačka, ljudi je kar mrgolelo naokoli, saj je bilo kar 450 prijavljenih. Neoprenske obleke so bile zaradi zadostne temperature morja prepovedane.Plavalni del se je bil eden
najzanimivejših v moji kratki triatlonski karieri:). Štartali smo v valovih, ženska skupina je bila prva in moram reči, da še nikoli nisem dobila toliko udarcev kot tokrat. Plavali smo vzporedno z obalo in mislim, da so se zmotili pri merjenju razdalje, saj je najhitrejša plavalka potrebovala več kot trinajst minut. Meni se je zdelo, da plavam in plavam in nikamor ne pridem, toda ko sem prišla iz vode in slišala, da sem štirinajsta, ter da jih je še 40 za mano, mi je kar odleglo.Na menjavah
sem zmagovalka v porabljenem času, saj mi vedno nekaj nagaja; številka mi ne gre gor in čevljev ne morem zapeti,pa očala mi padejo...Kolesarski del je potekal v štirih krogih, drafting je bil dovoljen za osebo enakega spola, ampak jaz sem odvozila sama, saj so mi prve plavalke krepko zbežale, ostale pa so bile na kolesu malo prepočasne.V tekaški del sem se podala zelo zanimivo. Ker sem si čelado odpela preden sem položila kolo nazaj na svoje mesto me je sodnica poslala nazaj na črto prehoda,
kjer sem si morala zapeti čelado in ponovno odpeljati kolo na menjalni prostor. Tekaška proga je bila zahtevna, saj smo tekli malo po asfaltu, malo po pesku, malo po travi. Ker se mi je tudi tek zdel dolg in so nam slabo razložili traso sem v cilj odtekla en krog prehitro. Na srečo me je napovedovalec opozoril, tako da sem odtekla nazaj na tekaško progo in zaključila še zadnji krog. Organizacija je bila dobra, kolesa so bila prava paša za oči, saj Italijani radi dobro izgledajo, hrana po
tekmi pa je v Italiji težko slaba. Na koncu sem bila vesela, da sem zaključila tekmovalno sezono na tak lep dan, s solidno uvrstitvijo in željo, da bo druga še boljša."