IM Celovec, uvrstitev Nade v amatersko reprezentacno in novi mejnik Davida v slovenskem triatlonu

Celovec, 30. junij 2013

V nedeljo 30.6.2013 se je ob Vrbskem jezeru zbralo okoli 3000 ljubiteljev "nore" triatlonske razdalje -IRONMAN - IM Klagenfurt. Tekmovanje je zaradi bližine prizorišča  zelo priljubljeno tudi med Slovenci. Kljub temu, da je dogajanje zasenčil zgodovinski uspeh Davida Plešeta, ki je s časom 8:19:13 (2. čas kolesa)osvojil 3. mesto v absolutni konkurenci, pa je imel TKL na štartu tudi svoje predstavnike:

Nada Rotovnik Kozjek je s časom 11:22:54 osvojila 4. mestom v kategoriji 50-54let ter se uvrstila v amatersko reprezentanco TZS. Če se komurkoli lahko na tekmi zgodi karkoli, je to prav gotovo Nada. Po odličnem plavalnem delu, kjer je s 3,8km traso opravila v tempu 1:29/100m, se je že po 300m kolesa ustavila ob glavnem animatorju na tekmi s počenim tabularjem (na zadnjih dveh tekmah je torej dvakrat doživela počen tabular). Težavo so rešili in tako je za Nado še eden izmed mnogih IM-anov. BRAVO NADA!

Spodaj si še preberite kako je že svoj 23 Ironman doživela Nada.

 

Uradni rezultati

 

Med moškimi predstavniki pa so se s progo spopadli:

Alen Kralj tokrat ni imel svojega dne in je odstopil (ima le uradni čas plavanja 54:53).

Andrej Bivic je dosegel čas 9:34:59 (22. v kategoriji, 153. absolutno)

Bojan Debenec je z IM-jem opravil v 10:54:10 (15. mesto v kategoriji, 900. absolutno)

Borut Pušnik je dosegel čas  11:45:31 (425. mesto v kategoriji, 1438. absolutno)

@Nada, se zahvaljuje vsem: tako trenerjem kot tudi TKL-jevcem za vse vrste podpore in še zlasti tistim, ki ste jo podpirali na in ob tekmi: Martin, Klemen, Mitja...

Tu je še njeno kratko poročilo:

Poročilo IRONMAN AUSTRIA 2013!

Danes me je Klemen rahlo opomnil da bo vse člane KSBL zelo zanimalo kako smo kolesarili in tudi drugače uživali v Avstriji na triatlonu...pa še prav ima, poanta letošnjega Ironmana je vsaj z moje plati kolesarska, sem že vprašala Primoža če bo sponzor za tubularje...več v nadaljevanju!

Če bi morala kot triatlonska veteranka (to je bil 23 ironman) odločiti kdo je bil večja zvezda med novinci: Jani ali Klemen, je odločitev zelo težka. Vsekakor sta se oba na tekmi zelo izkazala in jo več kot uspešno zaključila. Klemen že tretji dan po tekmi ne neha zatrjevati kako zelo je srečen, da je preizkušnjo prestal. Kaj je njegova resnična sreča te tekme ve pa samo on sam in je samo njegova. Vsekakor pa je bilo moje prvo vprašanje, ko sem zagledadala generala Slaparja: kako je Klemen? Ko mi je general povedal da je bitko z vodo suvereno dobil, sem bila srečna tudi jaz (kljub temu da sem nekaj bruhala...). Ja Klemen nas je plavalno v resnici zelo presenetil. Če je bilo Janijevo plavanje naravnost odlično, je bilo Klemenovo vsaj suvereno. Tudi časovno še daleč ni bil na koncu plavalne kače. Očitno je vaterpolo tehnika (glava ven) dokaj solidna. Pa saj res, tudi vaterpolo tekma traja več kot 1 uro! Sem pa prepričana da bo Klemen plavalno bronasto kapico na kateri piše 15. Ironman Austria z lahkoto nekomu odstopil, kajti komaj smo ga prepričali da brez kape ne bo smel v vodo in tako  jo je nosil samo kozmetično in je ne bo nikoli več. Vsaj te ne, ker dobi na vsakem triatlonu novo(zapomni si Klemen, kapi se ne izogneš!). Ne vem pa kaj je Klemen razmišljal pred plavanjem, za Janija je precej bolj  jasno: slike, ki jih je posnela moja hči ga kažejo v plesni - žurerski pozi. Očitno je užival že pred-trenutek, ta lastnost je sicer redka in tudi dragocena. Je bil pa menda edini, ki je plesal na mivki pred štartom!

Za orientacijo plavalni časi: Klemen 1:29(!!!), Jani 1:02.

Kolo sta oba odpeljala rutinirano. Jani se pri tabli Nightclub, ki sem jo zadnjič omenila, očitni ni zadrževal, verjetno je mimo nje drvel celo v aero pozi, kajti čas okoli 5:30 pomeni povprečje plus 30km/h na 180km kronometra. Tudi Klemen je v okoli 6 urah lepo pribrcal naokoli, medtem je razmišljal vse sorte, predvsem pa kako je srečen, ker se ima 6 ur čas voziti s kolesom in ga nihče ne preganja.

Tudi maratonski tek sta po suverenem kolesarjenju dokaj suvereno preživela. Ana mi je sicer poročala da sta bila vedno manj odzivna na navijanje, a to sem bila jaz že v začetku in postajamo vsi bolj ali manj tekom dgodka. Kajti: kaj ti pomaga navijanje, če telo nima šans da bi naredi tisto kar hoče glava (in navijači). Zgodi se namreč klasična disociacija med telesom in dušo, bi, a ne gre. Vzrokov je tudi na triatlonu lahko miljon, najbolj pogost je preutrujenost zaradi pomanjkanja specifičnega treninga, pomanjkanje energije, tekočine v telesu- dehidracija itd ...Delo v hlevu in molža, pa košnja sicer telesno krepijo a ni specifična priprava na triatlon (to je ugotovil tudi Klemen)!

Skozi cilj sta prišla oba kot velika zmagovalca: Jani v zelo dobrem času okoli 10:30, Klemen pa kakšne 2 ure kasneje. Klemen je na triatlonu tako zelo užival, da se je odločil celo za segment hoje- verjetno da totalno vsrka občutek Ironmana.Pricurljale so tudi informacije da se je na prog dokopal celo do piva.

Moja triatlonska zgodba je bila precej manj poetična in se je sfokusirala na kolesarki del, oziroma bolje povedano na tubular. To, da sem odplavala osebni rekord na tej razdalji (56 min) je bilo takoj pozabljeno. Ko sem vsedla na kolo je sprednje začelo iti takoj po svoje in sem kura končno ugotovila da imam prazen tubular sem že prevozila kakšnih 10-20m (prav ste prebrali: metrov!). Potem sem se znašla sredi največjega jutranjega cirkusa in spiker je samo zavpil v mikrofon, young lady has flat tyre..., odmaknil zvočnik in mi na vprašanje ali je kje blizu kakšna tehnična služba samo namignil, da moram tubular zamenjati sama. Do takrat ga še nisem...pred 1 msecem v Portorožu pa sem ob podobnem dogodku po 20km triatlona samo odstopila. Tako sem se že pred začetkom kolesarjenja znašla pred navidez naprebojno steno. Prikotalila sem se nazaj na izhod iz menjalnega prostora. Očitno je bil izraz na mojem obrazu takšen, da je priletel en organizator in mi rekel da pomagal, jst pa naj jem. Potem se je začela horor risanka. Hoteli smo naliti neko mleko v tubbular, a vse ideje kako to narediti so bile napačne. Ni šlo! Očitno mi je teorija, ki mi jo spredaval prijazni fant v Primoževi delavnici premalo, potrebujem praktični izpit!  Nato so se lotili menjave tubularja, najprej je eden, potem drugi, tretji... skušal dobiti tubular s feltne. Prinesli so še dodatno orodje. Ni šlo in ko je zadeva res postajala brezupna skoči čez ograjo nekdo, ki je imel očitno našega amaterskega pristopa zadosti in izvleče nož, prereže (nov) tubular ter ga strga s kolesa! Spominjal je na Zorota (pa ni bil podoben Antoniu Banderasu)...

Potem so si ogledali moj rezervni tubular. Mislim da samo Primož Č ve kakšen je bil njihov pogled. Ta tubular je bil sicer že več kot 5 let zložen v torbici, skratka šlo je za kvaliteten tubular, saj veste tudi tubularje za Tour de France starajo da so dobri. A šment, imel je prekratek ventilček, kar je sprožilo cel debatni krožek, ko pa so pogruntali strategijo, pa nismo imeli pametne pumpe. Samo patrončke...A ker smo imeli čas (in ni bilo druge rešitve) je šel nekdo iskati pumpo ter čez nekaj časa zmagoslavo pritekel z veliko srebrno pumpo v roki. Tako so počasi zmagali in mi zaželi srečno pot: TAKE CARE! Pa sem podala na mojo najdaljšo vožnjo letos. Vmes sem razmišljala vse sorte in vozila kot po jajcih. To tehniko dokaj dobro obvladam odkar sem si zlomila roko na spolzkem ovinsku na DOSU. Razmišljala sem tudi, da bi se vpisala v judo klub da se končno naučim padati. A nisem padla, prepeljala sem oba kroga v času 5:59, v ta čas je vštetu tudi vsaj 20 minutna (pol ure?) plus menjava. Matematika hitrosti tako ni pretežka.

Vse ostalo je potonilo v senci tubularja, še ponoči po ironmanu sem blodila o prazni sprednji gumi...

Skozi maraton sem se nekako prebila, kljub temu da je želodec zaštrajkal, dost mu je bilo stresa. Dejan, ki je še pred triatlonom predlagal da se prijavimo za naslednje leto, potem ko je nekaj časa spremljal mojo (in druge) bitko, predlagal da se mogoče raje preusmerimo v kolesarjenje po Dolomitih.

 

Nauk te in zgodbe naših junakov Klemena in Janija pa je jasen: skozi ironman triatlon se lahko prebija praktično vsak, ki se mu da in zna plavati vsaj vaterpolo kravl. Vse ostalo so dodatne kvalitete.

Vsekakor pa se tisti, ki boste vozili tubularje naučite njihove menjave, mogoče organiziramo kar klubski tečaj!

 

Uživajte poletje!