Evropski pokal, super sprint triatlon, cici akvatlon, državno v olimpijku in blejske kremšnite ... vse to gre skupaj! Ne verjamete?, Bled, 24. junij

Pogled trenerja: piše Lana Nemanič

Za ene brezskrbne, za druge delavne, za tretje na polno aktivne, kakorkoli…poletje zagotovo ima svoj čar za čisto vsakega izmed nas. Preden mi pa pobegnete na morje, v gore … skratka v svoje skrite počitniške kotičke pa moj pogled na triatlonski dan na Bledu, ki je bil zares dolg in pester.

REZULTATI <----> GALERIJA TKLjevcev by VRTI (Tomaž Vrtačič)

ZJUTRAJ: Ob 9.00 start ETU pokala za mladinke in 10.00 start ETU pokala za mladince

Alja in Katja sta dobro odplavali in prišli iz vode nekje na polovici ter skočili na kolo, kot da ne bi ene same minute letos namenili skokom na kolo. Katji je kolo kar dobro ''speklo'' noge in ji na teku ni in ni steklo, medtem ko je Alja na tekaški del prišla dosti bolj ''sveža'' ter nato Katji močno dihala za ovratnik, a je slednja prišla na tek s prednostjo, ki je zadostovala, da je ubranila 22. mesto, Alja pa je nato pritekla mesto za njo, na 23. Krstni nastop na tekmi evropskega pokala je doživel Filip. Začetno živčnost, ki je že rahlo mejila na melanholijo, je uspel še kar dobro kontrolirati in iz vode prišel v zadnji tretjini. Za razliko od večine deklet ter približno polovice fantov, Filipu tehnični elementi, kot je skok na kolo, res ležijo, kar je dokazal tudi v soboto. Na kolesu se je dobro boril, čeprav hribovit teren ni ravno njegova močnejša plat. Nekoliko težav je imel le z svojo ''kolesarsko skupino'', saj se je izkazalo, da je večina dokaj nesigurna pri vožnji navzdol ter skozi ovinke, kar ga je skoraj pripeljalo do padca. Tudi njemu je kolesarski del pustil pečat v nogah in nato čisto kisel pritekel v cilj. Zdaj je spoznal, da tudi te tekme niso kakšen bav bav, samo je pa potrebno dati 100% od sebe in iz sebe od začetka do konca.

DOPOLDNE: ciciji

Ob 11.15 so se ciciji podali na akvatlonsko preizkušnjo. Zagotovo je za najmlajše prvi, in za nekatere morda celo najtežji, izziv plavanje v jezeru, kjer po njihovih besedah ne vidijo niti svojih rok. A tokrat so se vsi trije naši TriKLiji – Miha, Jure in Tian (slednja sta se kasneje preizkusila še v gradbeništvu in zgradila trden most čez potoček, ki je zdržal celo mene z mojim nahrbtnikom vred) - odločno in odlično spopadli z izzivom in se borili vse do konca, kar je dobro razvidno tudi iz fotografij.

OPOLDNE: super sprint in Jakob vs. Nande že X-tič

12.00 je bil na vrsti super sprint. Zasedba tukaj je bila tokrat zelo močna. V interni dvoboj Jakob vs. Nande se je tokrat vmešalo nekaj tujih tekmovalcev, ki so poskrbeli, da je moral Jakob možno pohoditi plin na kolesu, saj je iz vode prišel šele nekje okoli 15. mesta. Kolo in tek ''do dile'' sta se obrestovala, saj je z odlično predstavo napredoval do 2. mesta v absolutni razvrstitvi. Nandetu je hribovit teren in konstantna elastika na kolesarskem delu čisto ''odrezala'' noge pred razgibanim tekaškim delom, ki je  bil še en razlog več, da je bil pogled že na polovici proge usmerjen direktno v nebo. Kljub odlični borbenosti, je bila za njiju tekma tudi ena izmed dragocenih lekcij v karieri triatlonca. Tokrat sta na lastni koži izkusila zakaj vsakič težim s tem, da si je v menjalnem prostoru potrebno pripraviti prestave, tako da lahko kar najhitreje zaštartaš, kajti Jakob je moral po menjalni črti še malo poskočiti na pedalo, da se je sploh obrnilo. Niku A. je ponovno uspel odličen plavalni del, kolesarska in tekaška proga pa sta za novince, kot je tudi Nik, na super sprint razdalji kar zahtevni.

Katjuša je bila z nastopom noro zadovoljna, saj je lanskoletni čas izboljšala za skoraj 5min. Ul pa…zadovoljen, kot vedno. Kdaj pa on ni dobre volje. Bravo Ul za tako pozitiven pristop! Prvič se je na super sprintu preizkusila tudi Ana Nana, ki pa je zaradi bolečin v kolenu bila primorana na tekaškem delu odstopiti. A po plavalnem in kolesarskem delu se je odlično držala in verjamem, da bomo še velikokrat lahko držali pesti in navijali za njo. Ker tokrat ni bilo sprint razdalje so na najkrajšem triatlonu nastopili tudi naši mladinci – Lana, Nik Č. in Luka. Lukatu je poškodba prsta na nogi in posledično izpust velikega števila treningov pustila močan pečat in je bil že po plavalnem delu ''na robu''. Lana je v svoji kategoriji vedno brez konkurenceJ, poleg tega pa, vsaj daje tak občutek, da iz nastopa v nastop bolj uživa v triatlonu, kar pa šteje največ! Nik Č., za tiste, ki niste vedeli…bivši nogometaš, ki je zeleno-belo kombinacijo zamenjal za rumeno-belo in presenetil s plavalnim potencialom, ki ga skriva, a po blejskem triatlonu, smo lahko videli, da mu ležita tudi kolesarski in tekaški del, sploh, če nista čisto ravna. Če bo fant le imel voljo in motivacijo (slednji sta sicer zelo variabilni spremenljivki), mislim, da lahko nanj v prihodnosti še računamo.

POPOLDNE: olimpijk za državno prvenstvo in oslabljena konkurenca

Da dan ne bi bil preveč kičast in da kolesarska proga ne bi bila prehitro mimo je nekaj več kot pol ure pred startom olimpijka z neba prišla pošiljka, zaradi katere smo se ogrevali bolj kot z razplavanjem, s taktičnimi pogovori o tem kako čim bolj varno odkolesariti. Na tej razdalji je nastopilo kar 13 uradnih TKLjevcev z našo licenco – Nataša, Andrej D., Marko, Luka, Fien, Robert, Hagen, Sašo, Tadej, Martin, Matjaž, Andrej B. in Matko. Nektari pod imenom TKL, drugi ne … nekateri z našim dresom, drugi ne … a tukaj je letos nekaterim popolnoma oproščeno, saj dresi, mislim, da sami peš, potujejo v Slovenijo ... dolgo, predolgo … a kljub temu je to področje, na katerem moramo v prihodnji sezoni zagotovo še delati, predvsem na tekmah slovenskega pokala, da lahko pred startom naredimo pravo klubsko sliko, ki bo dokaz, da smo res največji klub v Sloveniji.

Dragi moji rekreativci oz. kot se je letos v šali uveljavilo - TKL Dinozaver selekcija!

Čestitke vsem za nastop. Vem, da se je vsak boril po svojih najboljših močeh in veseli me, da vas je toliko, ki se pogumno in odločno podate na blejski olimpik triatlon ter ponosno zastopate klubske barve. Tukaj bi izpostavila predvsem našega novinca, Tadeja, ki se je prvič sploh podal na triatlonsko preizkušnjo in kar iz prve na olimpika. V cilju je bil nasmeh na obrazu še vedno prisoten, zato sklepam, da si užival in da prvega ne boš pozabil nikoli, misli pa ti zagotovo že uhajajo k naslednjemu. Nekaj vas je bilo, ki ste preizkušali trdoto gorenjskega asfalta, a ste kaj kmalu spoznali, da se ne razlikuje bistveno niti od ljubljanskega niti belgijskega niti angleškega in niti nizozemskega. Veseli me tudi to, da se vsakič, ko ob progi zaslišite navijanje, prešerno nasmejete. Zdaj se pa malo spočijte in pripravite, saj drugi del tekmovalne sezone je vsak dan bližje.