Dopust v Švici in IRONMAN Zürich by Matjaž Bajec
Projekt Švica je uspešno končan. Bolj uspešno kot smo celo leto načrtovali. Pa sploh nimam v mislih le triatlona in same dirke, ampak vse ostalo kar nas je spremljalo in smo doživeli pred Zurichom in po njem. Ko nekaj dni po povratku domov podoživljam vseh 11 dni, ki smo jih preživeli na potovanju, se mi zdi kot da je bila dirka le kratka vmesna postaja, da sem jo opravil mimogrede, kajti vse ostalo dogajanje je name naredilo veliko večji vtis. Pa ne da bi dirko podcenjeval, daleč od tega, IronMan ni šala, a bil je moj 5., na družinskem potovanju z avtodomom po tako lepi deželi kot je Švica, pa sem bil prvič. Ko boste nekoč v taki situaciji, boste razumeli o čem govorim.
Pa se vseeno vrnimo k dirki. Najprej moram povedati da sem zadovoljen z rezultatom, čeprav sem načrtoval čas 10:15, v sanjah sem celo videl 9-ko spredaj, a za tako dirko je načrtovanje rezultata nesmiselno, preveč je nepredvidljivih situacij, okoliščin, katere ti končni čas največkrat podaljšajo, ne skrajšajo. No, a vsi se pred dirko malo poigramo s številkami, to je normalno.
Tiste neposredne priprave pred tekmo nisem opravil kot sem hotel, saj je tri dni prej skoraj ves čas deževalo, ohladilo se je na 12-13 stopinj in v takem res nisem imel motiva plavat, kolesarit in tečt in mogoče je telo malce zaspalo. Na srečo je bila nedelja lepa, sončna, primerna za dirko.
Na štart sem malo zamudil, saj sem čakal v vrsti pred kabino, a bilo je nujno, živčki so vseeno delovali. Občutek sem imel, da kar dobro plavam, oba kroga sta hitro minila, gužval se nisem, razen na obratih, pričakoval sem dober čas okoli 1:06, zato sem bil kar razočaran, ko sem videl 1:12 (tolk pa nisem zamudil na štart). Sem to hitro pozabil, saj je bil pred nami še cel dan. Na kolesu je prvih 30km zelo letelo, se je bilo treba kar kontrolirat, da ne bi pretiraval. Potem so se začeli klanci in spusti, ki pa so bili neugodni, kratki, strmi in skoraj pri vsakem je bilo ozko krožišče ali oster zavoj, da je bilo treba zavirat in potem znova pospeševat.
Hitrost je temu primerno padala, a vseeno sem bil po prvem krogu hitrejši kot sem planiral. V drugem krogu se je že začela pojavljati utrujenost, svežine ni bilo več, ravnine so še kar šle, klanci pa ne več tako, a vseeno sem kolo solidno končal, občutek sem imel, da nisem tako zelo zdelan in komaj sem čakal na tek, predvsem da vidim, pri čem sem. In sem imel dober občutek, že po nekaj minutah sem ujel tekaški ritem, tempo na garminu se je lepo ustavil na 4:50, odlično, čeprav je bil pred mano še skoraj cel tek, mogoče bo pa šlo in ne bo takega padca. A je bil, že v drugem krogu in potem v vsakem še malo. Nisem mogel razvit hitrosti vsaj okoli 5:10, pulz je bil nizek, tako sem se ustalil v nekem „udobnem“ tempu le da pretečem do konca. Zahodil sem le na dveh postajah, a kot rečeno, hitreje nisem mogel. Proga sama pa po eni strani tudi neugodna, v vsakem krogu nekaj podhodov s kratkimi strmimi klanci, veliko obratov za 180, po drugi strani pa je krog zaradi razgibanosti trase hitro minil, veliko je bilo tudi senčnih predelov.
In vztrajnost je bila poplačana v uživaškem teku v zadnjem km, ko veš da si zmagal, ko te družina še zadnjič spodbudi in ko se pod ciljnim slavolokom dokončno ustaviš. Vsakič je to izredno lep občutek, za katerega je vredno vztrajati in se truditi na treningih.
Aja, tisto 9-ko bom napadel v Celovcu 2011...ali pa kje drugje 2012, 2013...samo da bom zdrav in bom lahko treniral, pa tudi če bo 10-ka ali pa 11-ka...uživajmo v športu.
Tako, to so bili kratki in najpomembnejši vtisi in občutki z dirke. O ostalih še lepših dogodkih z dopusta pa ne bom govoril, bi pisal predolgo, omenjam le nekaj izhodišč: Kitzbuhel, Innsbruck, St. Anton, Vaduz v Liechensteinu, soteska Via Mala, Bodensko jezero, botanični otok Mainau, srednjeveško mestece Stein am Rhein, zabaviščni park Conny Land, mogočni Renski slapovi, živalski vrt Zurich (brez mene), Luzern, Lauterbrunnen, zobata železnica na Jungfraujoch (3500m n.m.v.), Wengen, vse tiste gore, pokrajina in alpski prelazi, Comsko jezero, Dolomiti, Gardsko jezero, celodnevna zabava v Gardalandu...
