Andrej Kokalj in SLOVENSKI ALPSKI TRIATLON
4. in 5. avgust 2013 ... iz morja na vrh Triglava
Andrej Kokalj, 53, prof. športne vzgoje je športni plezalec, alpinist in v zadnjem času triatlonec, ki mu je lani uspelo opraviti ironman-triatlon v Barceloni, po samo šestih mesecih ukvarjanja s tem športom.
V ponedeljek 5.8 ob 18.35 je Andreju Kokalju uspel poseben podvig , ki ga je sam poimenoval Slovenski alpski triatlon. V nedeljo 4.8. je ob 18.00, v Kanegri začel s plavanjem čez Piranski zaliv in po uri in sedemintridesetih minutah in skoraj štirih kilometrih priplaval v Portorož. Nadaljeval je s kolesarjenjem. od Portoroža, preko Ljubljane, do Mojstrane, kjer je s cestnega kolesa presedlal na gorsko. Tam ga je za kolesarski finale čakal 25 % klanec Kreda in tako ob 9.45 ih po celonočnem kolesarjenju in približno 220km prišel do Aljaževega doma v Vratih. Približno ob 10.30 je nadaljeval je pod severno Triglavsko steno in se v spremstvu prijateljev povzpel po Slovenski smeri in na vrh Triglava. Za celoten podvig je potreboval točno 24 ur in 35minut.
Pri avanturi so mi pomagali: spremstvo na morju: Andrej Debevec- Debi v gliserju, Anže Kristan v kajaku, Miha Oven in Dragan Todorovič sta me med kolesarjenjem spremljala z avtom, pri plezanju v Slovenski smeri in na vrh Triglava pa so me spremljali: Primož in Matevž Štular, Miha Lampreht in Mire Steinbuch. No, tudi na Kredarici in pri sestopu naslednji dan, mi je družbo delal Miran Jus. Vsem se iskreno zahvaljujem.
Pred par meseci sem prišel na idejo, ki mi od takrat ni dala miru. Letos sem se udeležil že 18. različnih tekem od triatlonov do maratona , gorskih in smučarskih tekov. Glede na to, da sem se več kot trideset let ukvarjal s plezanjem, sem si našel izziv, ki mi ustreza in ki ga kolikor vem, v taki obliki še ni izvedel nihče. Ideja je tudi, da sem povezal dva slovenska simbola, Piranski zaliv in Triglav. Vesel sem, da mi je uspelo in smo uspeli sestaviti vreme, logistiko, formo, čas in dobro voljo.
Na koncu se je nabralo, absolutno seveda, 2864 višinski metrov. No, na v resnici pa precej več. Na mojem Polarju cca 4600. Celo en dan je bil prekratek. Računal sem na kakšno uro manj. Res pa je, da še nikoli v življenju nisem kolesaril ponoči in tudi ne take razdalje. Še dobro, da so mi fantje posodili dve res hudi luči. Zanimivo je tudi, da sploh nisem bil zaspan. Mi je bil pa kolesarski del najtežji. Plavanje pa v užitek. Glede na to, da je imela voda cca 26 do 27 stopinj, nisem uporabil neoprena, čeprav precej izboljša plovnost. Časovnih rezerv je ostalo še veliko…pa tudi sicer je bil čas v drugem planu. Je pa plezanje, čeprav relativno lahko, ki sem si ga izbral namesto teka, kot je običaj na koncu triatlona oz. ironmana, vseeno zahtevna stvar, ki terja koncentracijo in previdnost na izpostavljenih mestih, recimo v Prevčevem izstopu. S tem namenom sem ga tudi izbral. Tudi razmere v Slovenski grapi so se spremenile, na enem mestu je sneg skopnel in nastal je zoprn prehod med snegom in skalo. Teden prej sem se tam sam sprehodil.
PS. Še najbolj adrenalinski naboj je stvar dobila približno ob enih ponoči, ko je malo za odcepom za Studenec v smeri Postojne, za menoj zdirjal spuščen rotvajler in sem se v srce razbijajočem šprintu rešil na levo stran ceste proti nasproti vozečemu vozilu. Na srečo je po desetih do dvajsetih metrih popustil. Pa tudi z avtom sva šla vsak na svojo stran.