3V je simbol koprskega triatlona: Valovi, Veter in Vročina - naj se tekma začne ;-), 3. junij 2017
Pogled trenerja: piše Lana Nemanič
Pogoji tukaj nikoli ne prizanašajo in le zakaj bi tokrat. Plavanje v razburkanem morju, kolesarjenje proti vetru in z njim ter tek kot po kotlu. A ne smemo se pritoževati, na koncu koncev, pogoji so bili za vse enaki. Eni so se z njimi bolje spopadli, drugi malo težje, a uspelo je vsem.
Naša TriKLi druščina kar ne zbere poguma, da bi se podala na start akvatlonskih preizkušenj, ki jih imajo otroci na tovrstnih tekmovanjih. Tako večinoma Jure, Tian in Miha, kot trije mušketirji pogumno in odločno (in velikokrat sami trije) zastopajo TriKLi ''selekcijo''. Tokrat je Jure ostal sam. Zasluži si ZELO VELIKO POHVALO, saj je 200m odplaval v kravl tehniki z glavo v vodi. Bravo Jure!
Na drugi strani pa imamo na super sprint razdalji vedno peklenski boj. Zdaj že stalna zasedba Jakob Medved, Nande, Jakob Mamič, Katjuša Slodej in Nik Alenabi so se prebili skozi valovito morje, močan veter in vroč asfalt. Kdo je zmagal, kdo bil drugi, tretji…deseti…ni tukaj toliko pomembno, kot to, da so res postali prava ekipa in ne samo med seboj, znotraj kluba, temveč tudi z ostalimi sotrpini iz drugih slovenskih klubov. Fajn vas je gledati kako ste dobri prijatelji pred startom, tekmeci med dirko in še boljši prijatelji na koncu. Želim si, da vas prevelika želja po lovorikah ne bi nikoli razdružila, temveč, da bi vas skupno preživljanje vikendov v triatlonski atmosferi le še bolj povezalo. Fantje in punce super ste!
Na sprint razdaljo se je prvič podal Nik Č., ki je letos novinec in odrezal se je ne le odlično, ampak vrhunsko. Zdaj ne vem ali je Filip malo sanjal v vodi ali pa je le Nik tako plavalno nadarjen, ampak fanta sta iz vode prišla skoraj hkrati. Na kolesu so se poznale izkušnje ter število prekolesarjenih kilometrov v prejšnjih letih, tako da je Filip v manjši skupini pobegnil naprej, tek pa je bil za oba le še borba za preživetje. Nik se bo sčasoma naučil kako pametno razporediti moči na sprint razdalji, Filip pa upam, da čim prej izklopi low power mode.
Na sprint razdaljo so se podali tudi Rebeka, za katero je bil to prvi morski triatlon, Sašo, ki je z velikim nasmeškom na obrazu ugotovil, da je bila prava odločitev sprint razdalja in Andrej, ki je že v odlični formi. Na daljši, olimpik razdalji pa so tekmovali Mare, Boštjan in Matko ter Matjaž družinsko na olimpik štafeti. Mare in Boštjan sta s progo opravila rutinirano. Mare je imel dobro aklimatizacijo že na Lanzarotih, za Boštjana so bili pa pogoji pravzaprav zelo umirjeni, glede na njegove trenutne vremenske pogoje v vsakdanjem življenju. Tudi Matko se je do cilja prebil brez večjih težav in seveda z ogromnim nasmeškom na obrazu. Tudi štafeta Matjaž & Co je kljub začetnim skrbem mlajše članice uživala v lepem poletnem dnevu, triatlonski atmosferi in se borbeno ter uspešno prebila do zadnjega metra.
